Lahovnik: Ob zadolževanju potrebni tudi strukturni ukrepi za zagon gospodarstva
Komentarji Petra Stopar
Finančni minister Dušan Mramor napoveduje novo zadolževanje države, tokrat z izdajo 20-letnih obveznic, a njihova vrednost in čas izdaje še nista znana. Kljub temu, da so trenutne razmere za izdajo obveznic z daljšo ročnostjo ugodne, saj so obrestne mere rekordno nizke, pa obstaja potreba po izpeljavi strukturnih ukrepov za zagon gospodarstva, h katerim poziva tudi Evropska komisija, opozarja ekonomist Matej Lahovnik.
Nazadnje smo se zadolžili novembra lani, za sedem let, 20-letne obveznice pa bomo izdali prvič. Za njihovo pripravo je država pooblastila banke Barclays, BNP Paribas, Goldman Sachs, Societe Generale in Unicredit. Medtem je bilo februarja v državnem proračunu dvakrat več primanjkljaja, zdaj dosega skoraj 489 milijonov evrov, kar je več kot tretjino dovoljenega za vse leto.
Čeprav se zdi nova zadolžitev smiselna, pa po oceni Mateja Lahovnika ne smemo zanemariti, da bo treba tudi te dolgove nekoč vrniti in da financiramo tekočo porabo na račun prihodnjih generacij. Še večji problem pa vidi v tem, „da obresti na naš državni dolg skupaj presegajo že krepko čez milijardo evrov, kar je približno dvanajst odstotkov proračuna, ki ga namenjamo samo za plačevanje obresti“.
Lahovnik bi tako prej pričakoval, da bo Cerarjeva vlada v dvesto dneh predlagala razvojne strukturne ukrepe, s katerimi bi skušala uskladiti porabo države s tistim, kar ustvari. Tudi Evropska komisija nas v zadnjem poročilu „opozarja na problem zelo hitrega naraščanja javnega dolga in v tem smislu tudi ta vlada nadaljuje prejšnjo politiko vlade Alenke Bratušek“. Gospodarska rast je tako za zdaj zgolj posledica dobrega izvoza. „Tako, da je pravzaprav Angela Merkel precej bolj zaslužna za gospodarsko rast kot pa Miro Cerar, ker sam se kot ekonomist pri najboljši volji ne morem spomniti niti enega resnega ukrepa, s katerim bi nova vlada skušala okrepiti okrevanje gospodarstva. Če se bodo razmere na naših izvoznih trgih poslabšale, se lahko zgodi, da Slovenija spet zapade v kakšno recesijo,“ je povedal za naš radio.
Po njegovih besedah je slovenski državljan v povprečju zadolžen od 16.000 do 17.000 evrov, ključno vprašanje pa je, kam je šel ves ta denar 25 milijard evrov in zakaj se je slovenski dolg med vsemi državami članicami Evropske unije najhitreje povečal.
