Komisar Janez Potočnik
Potočnik o vlaganjih v območja Nature 2000
Politika Petra Stopar
Ko se podjetja odločajo za razvoj in vlaganja v nove projekte, morajo med drugim preveriti, ali se njihovi investicijski načrti umeščajo tudi v zaščiteno območje narave Natura 2000. Zavarovana območja v sklopu Nature 2000 vlagateljem prinašajo neuravnotežena, večja bremena, meni nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik, a dodaja, da prinašajo tudi neuravnotežene, večje koristi. Enega od številnih primerov poseganja v območje pod zaščito Nature 2000 imamo že dolgo pred očmi, in sicer drugi tir Koper-Divača.
Na nedavnem posvetu, ki se ga je udeležil nekdanji komisar Potočnik, je izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Alenka Avberšek spomnila, da ima Slovenija največji delež območja, uvrščenega v zaščito Nature 2000, med vsemi članicami Evropske unije, saj je varovanih območij več kot 37 odstotkov njenega ozemlja.
Omejitve po njenih besedah odvračajo vlagatelje. »To ne pomeni, da smo proti varovanju narave. Večina investitorjev ima do varovanja narave zelo skrben odnos, zaskrbljeni pa smo nad administrativnimi postopki, ki imajo pogosto bolj namen varovati okolje na papirju kot pa v praksi,« je dodala Avberškova.
Meni, da je treba uravnotežiti okoljske, gospodarske, energetske, socialne, davčne in druge cilje. Pozvala je k delitvi odgovornosti vlagateljev in administracije za naložbe in njihovo trajnostno in gospodarsko izvedbo.
Potočnik pa je opozoril, da kljub sprejetim ukrepom biotska raznovrstnost še naprej izginja. Sistem Nature 2000 na evropski naravni po njegovi oceni ni ustrezno urejen. Zavedati bi se morali namreč, da so območja Nature skupno evropsko dobro, zato bi jim morala biti namenjena tudi posebej opredeljena evropska sredstva. »Najslabše, kar bi se lahko zgodilo«, bi bilo po Potočnikovem prepričanju, »da bi prebivalci Slovenije dobili nekakšen odpor do Nature, da ne bi bili več ponosni na naravno bogastvo, ki ga premoremo in da ne bi bili več odločeni, da ga zaščitimo«.
Nekdanji komisar je predlagal, naj se Slovenija poveže z drugimi evropskimi državami, ki imajo podobno velik delež zaščitenih območij. Skupaj lahko skušajo Evropsko komisijo opozoriti na potrebo po večjem namenskem financiranju skupnega evropskega dobrega.
