Nežmah o visokih honorarjih: Živimo v deželi dveh hitrosti

Slovenija | 13.03.2015, 12:49

Marsikdo je osupnil ob razkritju honorarjev, ki so jih v preteklih 11 letih iz javnih virov prejeli pomembni posamezniki. V oči so najbolj bodle vsote, ki so jih redno zaposlenim prek avtorskih in podjemnih pogodb izplačevali visokošolski zavodi, še posebej ljubljanska ekonomska fakulteta in fakulteta za upravo. Kljub ogorčenju vpletenih, da gre za zlorabo osebnih podatkov in celo kršitve človekovih pravic, ter njihovim pojasnilom, da gre za denar iz tržnih dejavnosti visokošolskih zavodov, dvomov, ali so ti zaslužki zakoniti in legitimni, ni malo. Upravičeno se tudi postavlja vprašanje, zakaj tega področja ni uspela urediti prav nobena vlada v samostojni Sloveniji.

Nadgrajena spletna aplikacija Supervizor protikorupcjske komisije je z objavo tako imenovanih največjih zaslužkarjev prek avtorskih in podjemnih pogodb dvignila veliko prahu. Na ta način je bila od leta 2003 do danes izplačana več kot milijarda evrov javnih sredstev. Ob raznih tolmačih in sodnih izvedencih ter zdravnikih so med prejemniki najvišjih zneskov tudi profesorji. Politični analitik Bernard Nežmah je v pogovoru za naš radio opozoril na dva zelo resna problema. "Ali je denar zaslužen na prostem trgu ali je to privilegij univerzitetnih mandarinov, ne bom jim rekel elite. Vsote niso majhne. Če je nekdo v desetih letih ob zelo dobri službi in plači zaslužil še za dve stanovanji, tri stanovanja, je to precej šokantno." Da gre za notranji problem univerz, ki ni nov, je pojasnil predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič. "Tukaj so nekateri posamezniki desetletja s svojo vlogo v akademski hierarhiji pripravljali teren za to obliko privatizacije. V resnici gre privatizacijo same dejavnosti javnih univerz." A po njegovih besedah se je treba tudi zavedati, da gre za majhno skupino ljudi. Kljub temu je za Radio Ognjišče dodal: "Skrbi me, ker ti ljudje s svojimi početji strašno škodujejo ugledu univerz, ugledu celotne univerzitetne skupnosti, ki se predano ukvarja s svojim temeljnim poslanstvom, to je raziskovanje in poučevanje."

Potem ko se je na zloglasnem seznamu s približno 636 tisoč evri honorarjev v 11 letih znašla tik pod vrhom, je morala oditi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar. Približno 85 odstotkov tega denarja ji je izplačala fakulteta za upravo, kjer je predavala in delovala tudi kot dekanja. Pojasnila, da zaposleni v visokem šolstvu honorarje prejemajo za predavanja na izrednem študiju, predavanja v tujini ter za svetovalno in raziskovalno delo, pri čemer delež dobi tudi zavod, na katerem so zaposleni, Marinčiča niso prepričala. "Če poskušamo preračunati njene honorarje v ure poučevanja, kot so plačane po običajni tarifi, takšnega obsega dela enostavno ni mogla fizično izvest." Po njegovih besedah so razširjene prakse, da številni profesorji predavanja in delo s študenti prevalijo na asistente, ki prejemajo precej nižje plače, sami pa se nato posvečajo posebej honoriranim projektom. A dokazov za to nima. "Problem je v tem, da so kariere teh ljudi v prvi vrsti poslovne in politične, šele nato akademske. Univerzo razumejo kot odskočno desko za preskakovanje v politiko. Univerzo tudi razumejo in uporabljajo kot tržno znamko." Tako je Marinčič odgovoril tudi na besede finančnega ministra Dušana Mramorja, da smo v tržni ekonomiji in ne več v komunizmu. Mramor se je prav tako znašel pod pritiski, čeprav Supervizor njegovih prejemkov ne navaja. Sam je sporočil, da je od leta 2003 od ljubljanske ekonomske fakultete, kjer je bil 6 let tudi dekan, prejel dobrih 82 tisoč evrov honorarjev. Po njegovem je odstop Setnikar Cankarjeve napačen signal. Številni se z njim ne strinjajo, saj je zdaj že nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport ves čas poudarjala potrebo po varčevanju in osnovnošolske učitelje med drugim pozivala, naj ure dodatne strokovne pomoči opravljajo brezplačno. "Nezaslišano je, da ministri, ki nonšalantno zahtevajo odrekanje, dajejo sami sebi. To je ponovitev farse iz časa takoj po drugi svetovni vojni, ko so ljudje dobivali hrano na karte, medtem ko je imel sloj okoli Kardelja posebne trgovine in se je naselil v vile in palače, ki jih je zaplenil podjetnikom," je bil kritičen Nežmah. Ob tem ni mogel mimo zaslužkov premierja Mira Cerarja, ki je prek svojega samostojnega podjetja v poslih z državo v zadnjih enajstih letih ustvaril 353 tisoč evrov prihodkov. Cerar je zatrdil, da so bili honorarji prisluženi na povsem korekten način, kot je dejal, je presenečen nad veliko mero manipulacije in poskusi diskreditacije te vlade. "Če želiš od ekipe, ki jo vodiš, asketizem, skromno življenje, moraš biti ti prvi zgled," je bil jasen Nežmah.

Pet članov trenutne ministrske ekipe od leta 2003 do danes ni služilo prek avtorksih in podjemnih pogodb. Spletni portal 24ur piše, da so to Milojka Kolar Celarc, ki je na čelu zdravstvenega resorja, vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec, Janko Veber in Dejan Židan, ki sta zadolžena za obrambni in kmetijski resor, ter Peter Gašperič, ki bdi nad področjem infrastrukture. Ostali so v tem času prejeli honorarje, od nekaj nad tisoč do tudi več kot 20 tisoč evrov. "Vlada, ki se je vzpostavila na ideji etičnosti, se zdaj iz dneva v dan kaže sama bo sebi najbolj neetična vlada, kar smo jih videli," je bil še oster Nežmah.

Dejstvo je, da je bila v vsaki vladi do zdaj več kot polovica ministrov z akademskimi izkušnjami. Odmevnejših odzivov iz njihovih ust ni bilo Morda omenimo nekdanjega ministra in profesorja na fakulteti za upravo Gregorja Viranta, ki je prek elekronske pošte sporočil, da se je treba upreti demagogiji, da sta delo in zaslužek greh. Da je ob več kot milijardi javnega denarja, ki je bil izplačan prek avtorskih in podjemnih pogodb, težko govoriti o nevoščljivosti, je medtem prepričan Nežmah. V tem primeru se je namreč po njegovih besedah izkazalo, da živimo v deželi dveh hitrosti, dveh razredov. "Precejšen del te milijarde je šel za ekstra profit razreda, ki je že zdaj med najbolj plačanimi. V času velike brezposelnosti je osnovno vprašanje, zakaj ta denar raje ni šel za dela, posle, v katere bi lahko vključili mlade znanstvenike, ki nimajo zaposlitve ali opravljajo priložnostna dela."

Dejstvo je tudi, da tega področja ni uspelo urediti še nobeni vladi. "Prepričan sem, v resnici imamo jasne dokaze, da je bila določena skupina posameznikov zainteresirana za to ustavno praznino, ki vlada na področju visokega šolstva," je povedal Marinčič, ki verjame v sistemsko rešitev. Pri tem se je treba vprašati, kaj univerza je in kaj je njena vloga v družbi. Meni, da so zadnji dogodki zanjo lahko očiščujoči.