VIDEO: Papež v Pompejih in Neaplju

| 21.03.2015, 10:15 Marta Jerebič

Papež Frančišek je obisk v Neaplju začel v Marijinem svetišču v Pomepijih. Najprej se je v tihi molitvi zaustavil pred podobo blažene Device svetega rožnega venca. Nato je glasno zmolil molitev k njej. Med le-to je med drugim zatrdil, da je rožni venec orožje miru in odpuščanja. Zatem pa se je sveti oče odpravil v mestno četrt Scampía, ki velja za utrdbo mafijske združbe Camorra. Obkrožen z otroki je najprej prisluhnil vprašanjem treh ljudi, ki so zastopali migrante, delavce in uradnike, ki se soočajo s korupcijo in drugim kriminalom. Papež je ob tem poudaril, da družba, prežeta s korupcijo smrdi.

Selfie s papežem in objem. Tako je nekaj otrok na trgu Janeza Pavla II. v četrti Scampía, sprejelo papeža Frančiška, preden je stopil na oder.

“Korupcija smrdi, koruptivna družba smrdi in kristjan, ki v sebe spusti korupcijo, ni kristjan, smrdi.” To je bil najglasnejši papežev odlomek v nagovoru Neapeljčanom. “Če zapremo vrata migrantom, če ljudem odvzamemo delo in dostojanstvo, kako lahko rečemo temu? Temu se reče korupcija,” je bil jasen papež in dodal, da smo vsi pred skušnjavo, da bi bili skorumpirani. Nihče namreč ne more reči, da ne bo nikoli skorumpiran, zato je papež pozval k čiščenju duše, mesta in družbe, da v njih ne bo smradu korupcije.

Papež je priznal, da življenje v Neaplju nikoli ni bilo lahko, a tudi nikoli ni bilo žalostno. “To je vaš veliki vir: veselje, radost,” je dejal papež in dodal, da vsakdanje življenje v tem mestu z vsemi težavami, stiskami in preizkušnjami tvori kulturo življenja, ki pomaga, da se po vsakem padcu vedno dvignejo in da delajo tako, da zlo ne bi nikoli imelo zadnje besede.

Kdor gre prostovoljno po poti zla, vzame košček upanja. Nekaj pridobi, vendar vzame upanje samemu sebi, poštenim in delovnim ljudem, dobremu imenu mesta in njeni ekonomiji, je nadaljeval papež.

V zvezi z delavci je poudaril, da brezposelnost jemlje dostojanstvo ljudem. Navedel je primer dekleta, ki so ji ponudili službo v turizmu: 11 ur na dan za 600 evrov na mesec, brez plačanih pokojninskih prispevkov. “Temu se reče suženjstvo, izkoriščanje. To ni krščansko. In če se ima tak delodajalec za kristjana, je lažnivec, to ni kristjan,” je dejal Frančišek in dodal, da je treba nadaljevati boj za dostojanstvo dela.

O migrantih pa je dejal, da niso drugorazredni prebivalci, saj smo vsi migranti na poti življenja. “Nihče nima trajnega prebivališča na zemlji. Vsi bomo morali oditi.”

Papež Frančišek je ob koncu Neapeljčane pozval k ustvarjanju dobrih politik in pogumu, naj gredo po poti dobrega ter jim v krajevnem žargonu dejal, naj jih pri tem spremlja Marija.

Papež pri maši: kriminalci, spreobrnite se k ljubezni in pravičnosti!

Papež Frančišek je nato dopoldne daroval sveto mašo na Trgu plebiscita v središču Neaplja. V homiliji je Neapeljčane povabil, naj ne popustijo lahkim zaslužkom in nepoštenim prihodkom. „Z odločnostjo se uprite organizacijam, ki s posmehljivo trgovino z mamili in z drugimi zločini izkoriščajo in pokvarijo mlade, izkoriščajo in pokvarijo uboge in slabotne“, je poudaril papež in nato dodal: „Kriminalcem danes ponižno, kot brat, ponavljam: spreobrnite se k ljubezni in pravičnosti! Pustite se najti Božjemu usmiljenju! Zavedajte se, da vas Jezus išče, da bi vas objel, poljubil, da bi vas še bolj ljubil.“ To prosijo, kot je nadaljeval sveti oče, tudi solze neapeljskih mater, pomešane z Marijinimi solzami.

Papež Frančišek se je v homiliji oprl na vsebino današnjega evangeljskega odlomka, ki govori o negativni reakciji voditeljev na Jezusovo oznanilo in o posluhu zanjo s strani preprostih ljudi. Božja beseda od vedno prebuja nasprotovanje. Včasih se konflikt pojavi tudi v našem srcu. To je takrat, ko po eni strani doživljamo privlačnost, lepoto in resnico Jezusovih besed, a jih hkrati zavračamo, ker nas spravljajo v zadrego in se nam zdi njihovo spolnjevanje pretežko. Vendar ostaja res, da ima samo Jezus besede usmiljenja, ki so sposobne ozdraviti rane našega srca. Samo on ima besede večnega življenja (prim. Jn 6,68).

Mi, ki smo doživeli milost, da smo sprejeli Božjo Besedo, Besedo Življenja, smo poklicani iti iz svoje ograjenosti in z gorečim srcem vsem prinašati usmiljenje, nežnost, Božje prijateljstvo. To je poslanstvo vseh nas. „Vsaka župnija in vsaka cerkvena stvarnost naj postane svetišče za tistega, ki išče Boga in gostoljubni dom za uboge, za ostarele in za vse, ki so v stiski.“

Ko se srca odprejo evangeliju, se svet začne spreminjati in človeštvo se prebudi! Če vsak dan sprejmemo Jezusovo Besedo in po njej živimo, vstajamo z njim. „Odprite se moči Vstalega Jezusa, in obrodili boste sadove novega življenja v tem mestu: sadove medsebojne podelitve, sprave, služenja, bratstva. Dovolite Jezusu, da vas ogrne, objame s svojim usmiljenjem, z usmiljenjem, ki ga prinaša samo Jezus".

Vsi skupaj složni lahko ljudje gradimo boljšo prihodnost. Potrebno se je odpreti zaupanju.„Upati že pomeni upreti se zlu. Upati pomeni gledati svet z Božjim pogledom in z njegovim srcem. Upati pomeni staviti na Božje usmiljenje; staviti na usmiljenje Boga, ki je Oče in vedno odpušča in vse odpušča.“

Papež zapornikom: Bog nikoli ne pozabi svojih otrok

Po maši je sveti oče kosil z zaporniki v popravnem domu. Povedal jim je, da jim je želel prinesti Jezusovo ljubezen.

„Včasih se lahko počutimo razočarane, obupane in zapuščene od vseh, vendar pa Bog ne pozabi svojih otrok, nikoli jih ne zapusti“, je zapornikom dejal sveti oče. „Ta gotovost nam daje tolažbo in upanje“, je poudaril in dodal, da je za nas temeljna gotovost v tem, da nas nikoli ničesar ne bo moglo ločiti od Boga, niti zaporniški zid.

Edina stvar, ki nas lahko loči od njega, je naš greh. Če pa se ga spovemo, prav ta greh postane kraj srečanja z Bogom, je dodal papež. Nato je povedal, da pozna njihovo trpljenje, saj prejema pisma zapornikov z vsega sveta. Poleg nedostojnih razmer, v katerih se pogosto nahajajo, pa obstaja tudi upanje v mnogih pastoralnih delavcih, ki so jim blizu, je poudaril papež, ki je prepričan, da je treba spodbujati te pozitivne izkušnje.

Temelj vsega tega prizadevanja je po papeževih besedah prepričanje, da lahko ljubezen vedno spremeni človeka. Ob sklepu je sveti oče zapornike povabil, naj vsak dan živijo v Božji prisotnosti, saj Njemu pripada prihodnost sveta. „Zgodovina ima smisel, ker je v njej Božja dobrota“, je še dejal papež Frančišek.

Papež posvečenim: živite radost!

Papež Frančišek je po 15 uri obiskal stolno cerkev Marije Vnebovzete v Neaplju, v kateri hranijo tudi relikvije sv. Januaria, zavetnika tega mesta. V njej se je srečal z duhovniki, diakoni, redovniki in redovnicami ter semeniščniki. Spodbudil jih je, naj hodijo za Jezusom ter pričujejo z duhom uboštva in usmiljenja. Svoje evangeljsko poslanstvo bodo lahko uresničevali le, če bodo v molitvi povezani z Njim in če bodo ljubili Cerkev, je še dejal papež. Ob koncu je zbranim podelil blagoslov z relikvijami sv. Januaria.

Zaradi natrpanega progama je papež Frančišek prišel v neapeljsko stolnico, ker so ga nestrpno pričakovali duhovniki, redovniki in redovnice, z zamudo. Spremljal ga je neapeljski nadškof kardinal Crescenzio Sepe, ki je povedal, da so navzoče tudi redovnice iz stroge klavzure, ki so za to priložnost dobile spregled. Vikarja, odgovorna za duhovnike in redovnike, sta mu na kratko predstavila njihovo življenje in ga prosila, naj zbrane spodbudi s svojo besedo. Papež Frančišek je povedal, da si je pripravil govor, v katerem se je dotaknil nekaterih vprašanj, ki so mu jih poslali.

Zatem je pokazal nekaj listov, jih tako kot že večkrat doslej odložil in začel preprosto govoriti kot da je pred njim skupina prijateljev. Biti redovnik po njegovih besedah pomeni biti neprestano na poti, hoditi za Jezusom, delati zanj. Za duhovnike in redovnike ni upokojitve. Takrat ko se zdi, da ne moreš ničesar več, še vedno lahko pričuješ, moliš, se daješ … To pomeni „Hoditi za Jezusom!“ Jezus mora biti središče našega življenja. Semeniščnik, ki po treznem iskanju spozna, da Jezusa ni njegovo središče, je bolje, da se ne da posvetiti. In kako spoznamo, da je On v našem središču, se je vprašal papež? Po materi! „Če sem blizu Materi, sem blizu Sinu. Hodite za Jezusom in se oklepajte njegove Matere.“

Redovne osebe in tudi duhovniki naj pričujejo z duhom uboštva, z duhom nenavezanosti na materialne dobrine. Pričevati je potrebno tudi s telesnimi in duhovnimi deli usmiljenja. Papež je opozoril še na pomen bratske in sestrske skupnosti; tudi duhovniki naj živijo v bratski povezanosti. Največji sovražniki te povezanosti so zavist, nevoščljivost, zahrbtnost. Bratsko opominjanje pa jo gradi. Duhovnik, redovnik mora izžarevati veselje, radost. Če ni radosti, je nekaj narobe z našim poklicem, je dejal papež. Kdor je zagrenjen, potrebuje dobrega duhovnega voditelja. Za konec je papež opozoril še na tri stvari, brez katerih ne moremo biti pričevalci za Jezusa. Na prvo mesto je postavil adoracijo in ji takoj dodal ljubezen do Cerkve. Če imamo to dvoje, gremo lahko oznanjat evangelij; brez tega tudi misijonske gorečnosti ni. Papež je srečanje z duhovniki in redovniki sklenil z molitvijo Očenaša in blagoslovom. Poslovil pa se je z besedami: „Hvala za vse in ne pozabite moliti zame!“

Papež mladim

Papež jeobisk v Neaplju sklenil s srečanjem z mladimi. Ob obali se jih je zbralo najmanj 100.000, dogodek z njimi pa je potekal v obliki dialoga. Znova je obsodil kulturo metanja proč, pa tudi ideološko kolonizacijo teorije spola, ki vnaša zmedo. 

Na zadnjem srečanju niso bili prisotni samo mladi. Dogodka so se udeležili tudi starejši in zakonci. Tako so papežu vprašanja zastavili dekle, ostarela gospa in zakonski par. Bianca ga je vprašala, kako ohraniti upanje v okolju, ki je prežeto s korupcijo.

“Ne morem ti reči: verjemi, vse bo v redu, srečna boš.Imela boš srečo, denar. Ne. Naš Bog deluje v tišini. To si zapomni. Naš Bog je Bog besed, dejanj in tišine. Te tri svari moraš združiti v svojem življenju. Žal nimam drugega recepta.”

95-letna Erminia se je papežu zahvalila za njegovo skrb za ostarele. Priznala je, da jo je bilo strah, da bo končala v hospicu, a se sedaj, odkar ji pomaga neko združenje, ne počuti same. Papež je dejal, da je ljubezen najvcečje zdravilo za ostarele. Nato pa se je z odgovorom obrnil tudi na mlade. “Seješ, kar žanješ. Kako mladi upoštevate četrto Božjo zapoved? Ali imate radi svoje starše? Ali jih objamete? … Jih obiskujete, preživljate čas z njimi?”

Angelo in Katerina pa sta papeža povabila, naj zakoncem da nasvet. Frančišek je spregovoril o pripravi na zakon. “Kako se pari pripravljajo na zakon. Seveda, gredo na tri srečanja. Je to dovolj? Kakšna je njihova vera? Ni lahko. Priprava na zakon ni kot jezikovni tečaj, ampak je nekaj drugega ...”

Papež je Neapelj zapustil, ko se je že temnilo.