Krkoviču in Črnkoviču zavrnjeno začasno zadržanje sodbe v zadevi Patria

Politika | 24.02.2015, 13:41 Petra Stopar

Z Ustavnega sodišča so sporočili, da so zavrnili predlog Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča za zadržanje izvrševanja sodbe v zadevi Patria. Obsojena tako ostajata na prestajanju 22-mesečne zaporne kazni na Dobu.

So pa ustavni sodniki njuni pritožbi na sodbo sprejeli v obravnavo.

Krkovič in Črnkovič sta bila obsojena zaradi dajanja in sprejemanja daril pri poslu z osemkolesniki. Krkovič je kazen začel prestajati julija lani, Črnkovič pa oktobra lani. Ustavni sodniki so njuni pritožbi obravnavali sredi preteklega meseca, danes pa so prišli na dan z odločitvijo.

Kot je znano, je bil poleg njiju v zadevi Patria na zaporno kazen obsojen tudi predsednik SDS Janez Janša, čigar predlogu za zadržanje izvrševanja sodbe je ustavno sodišče decembra ugodilo, tako da je od tedaj na prostosti.

V primeru Črnkoviča je odločalo osem sodnikov, za zavrnitev zadržanja jih je glasovalo pet, in sicer Miroslav Mozetič, Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat. Za začasno zadržanje izvrševanja sodbe so bili trije - Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Marta Klampfer. Ločeni odklonilni mnenji sta napisala Deisinger in Klampferjeva. Deisinger in Petrič sta bila zadržanju naklonjena tudi v Krkovičevem primeru, kjer pa Klampferjeva ni glasovala. Ostali so glasovali za zavrnitev. Sodnik Jan Zobec se je iz obeh odločanj izločil.

Črnkovič je nad izidom razočaran. Moti ga, da je bilo sodišče razdeljeno. Pravi, da če bi sodniki predlog vrednotili, kot bi bilo treba, bi jih bilo vseh devet za ali pa vseh devet proti. Zaradi tega tudi ne verjame, da bo končno vsebinsko odločanje o njegovi pritožbi njemu v prid. „Iz tega se že točno vidi, kakšna je razdelitev sodnikov, ki so spet politično razdeljeni. Daleč od tega, da so tisti, ki poiščejo ločeno mnenje, politično odločali. Oni bodo argumentirali, zakaj so se tako odločili. Pa naj se, prosim, še tistih pet odloči in argumentira, zakaj so se pa drugače odločili,“ je povedal za STA.

Zagovornik Toneta Krkoviča, odvetnik Jože Hribernik, zavrnitev predloga za zadržanje izvrševanja sodbe konkretneje ne komentira, je pa zadovoljen, da so ustavni sodniki zadevo soglasno sprejeli v nadaljnjo vsebinsko obravnavo. Zato s svojo stranko še naprej pričakujeta, da bodo ustavni sodniki ugotovili kršitve človekovih pravic.

Hribernik je povedal le, da sprejemajo odločitev sodnikov kot dejstvo. Je pa hkrati opozoril na odklonilni ločeni mnenji, ki sta ju v Krkovičevem primeru spisala ustavna sodnika Petrič in Deisinger, da bi prestajanje kazni morali prekiniti.

Ob Janševem zadržanju sodbe so ustavni sodniki opozorili, da zakon o ustavnem sodišču ne zahteva, da bi za zadržanje izvrševanja sodbe morala obstajati posebna verjetnost uspeha z ustavno pritožbo. V danes objavljenih odločbah pa so zapisali, da lahko ustavno sodišče zadrži izvršitev posamičnega akta, ko pritožbo sprejme v obravnavo. Za to se odloči, če bi z izvrševanjem tega akta, v tem primeru sodbe, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, ki presegajo posledice posega v osebno svobodo zaradi izvrševanja pravnomočne obsodilne sodbe. Krkovič in Črnkovič pa težko popravljivih škodljivih posledic v opisanem pogledu ne navajata, ugotavljajo sodniki.

Krkovičeva in Črnkovičeva ustavna pritožba po mnenju ustavnih sodnikov tudi ne izkazuje očitne kršitve človekovih pravic, ki bi jih ugotovili že ob sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo. Prav tako ne omogoča stališča, da je šlo v njunem primeru za arbitraren ali samovoljni poseg v osebno svobodo, zaradi česar bi zadržali izvrševanje izpodbijanih sodb.

V primeru Janše je ustavno sodišče kot posebno okoliščino, ki je odločujoče vplivala na presojo možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, štelo njegov poslanski mandat. Kot mogoče težko popravljive škodljive posledice pa je štelo posledice, ki bi lahko v luči Janševega mandata v delovanju parlamenta in oblasti kot celote, nastale, če bi se ustavna pritožba izkazala za utemeljeno.

Ustavna sodnica Marta Klampfer se v odklonilnem ločenem mnenju ni strinjala z zavrnitvijo predloga o začasnem zadržanju sodbe Črnkoviču. Po njenem mnenju gre za povsem enak položaj kot pri Janši. Pri kršitvi načela zakonitosti v kazenskem postopku gre za tako očitno kršitev človekovih pravic, za katero je že na prvi pogled očitno, da bo vplivala na obstoj pravnomočne kazenske sodbe, je zapisala v mnenju.

Tudi po mnenju Mitje Deisingerja so bili po sprejemu pritožb v obravnavo podani vsi pogoji, da ustavno sodišče začasno zadrži prestajanje kazni Črnkoviču in Krkoviču. V Krkovičevem primeru je pojasnil, da so sodišča izenačila zakonski znak "sprejema obljube" s "seznanitvijo", kar ni znak kaznivega dejanja, to pa pomeni očitno arbitrarno in samovoljno odločitev sodišč. Arbitrarnost in samovoljnost sodišč v Črnkovičevem primeru pa med drugim opaža s pritrjevanjem ugotovitvam v ustavnih pritožbah, da sodišča niso konkretizirala zakonskega znaka obljube nagrade.

Tudi Ernest Petrič je glasoval proti zavrnitvi predloga za zadržanje zaporne kazni Krkoviču. Kot meni, se presoja obrne v korist za začasno zadržanje kazni vedno, ko obstaja resna možnost, da bo ustavno sodišče ugotovilo kršitev človekovih pravic in da bo sodba razveljavljena. Tudi če bi se izkazalo, da je ustavna pritožba neutemeljena, pravnomočnost kazenske sodbe ne bi bila prizadeta, saj bi se izvrševanje začasno odložene zaporne kazni nadaljevalo.

Nasprotno pa v ločenem pritrdilnem mnenju ugotavlja Jadranka Sovdat. Po njenem mnenju v tem primeru ne gre za očitno samovoljen ali arbitraren poseg v osebno svobodo, tudi ne za izkazano očitno kršitev pravice iz ustave, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno.

Kot je za Primorske novice povedal predsednik sodišča Mozetič, naj bi sodniki o vseh treh zadevah dokončno odločili do konca aprila, pri čemer jih bodo obravnavali skupaj. Primer po Mozetičevih besedah obravnavajo absolutno prednostno.