Pregled domačih dogodkov od 30. 1. do 6. 2. 2015

Slovenija | 08.02.2015, 11:23 Tone Gorjup

Za nami je športno bogat teden, saj smo v Tini Maze dobili svetovno prvakinjo v smuku in podprvakinji v superveleslalomu. Tudi smučarski skakalci in skakale so bili na odru za zmagovalce. Sicer pa je za nami praznik Gospodovega darovanja v templju, ki je tudi dan posvečenega življenja, obhajali smo Gnidovčevo nedeljo. Na področju gospodarstva in politike je odmeval podpis socialnega sporazuma, upor sester v Ljubljanskem kliničnem centru, napoved uvedbe davčnih blagajn, predlog zakona o pokopu žrtev vojn, odstop poslanca v državnem zboru in še kaj. Tu so še kulturni dogodki v dneh pred slovenskim kulturnim praznikom ...

Gnidovčeva nedelja

V cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani so 1. februarja praznovali Gnidovčevo nedeljo. Po zgledu Božjega služabnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca, ki počiva v tem svetišču, so se nanjo pripravljali s tridnevno molitvijo pred Najsvetejšim. Sklenili pa so jo s slovesno mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofa Antona Stresa in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Zakaj Gnidovčeva nedelja, je v uvodnem delu maše povedal vizitator lazaristov Pavle Novak: „Pričakujemo, da bi bil kmalu prištet med blažene naše Cerkve, da bi ga smeli potem tudi častiti in se mu še prav posebno priporočati. To je tudi namen, da smo tukaj zbrani, da v naši molitvi, v naši prizadevnosti skušamo narediti tisto, kar lahko, da bi ga imeli predvsem za zgled, da bi ga znali posnemati.“ Nadškof Stanislav Zore je v nagovoru po evangeliju začel z božjo besedo, oziroma prerokom, ki ga Bog obljublja Izraelcem. Tak prerok je bil škof Gnidovec za vernike skopsko-prizrenske škofije. Pri tem je posebno pozornost namenil Gnidovčevemu delu za družino ter skrbi za bolne, ostarele in umirajoče.

Dan posvečenega življenja

V ponedeljek smo v katoliški Cerkvi obhajali praznik Gospodovega darovanja - svečnico. To je bil tudi 19. dan posvečenega življenja ko so se redovniki in redovnice skupaj s svojimi škofi Bogu zahvalili za dar redovništva in obnovili svoje zaobljube. Srečanja s svojimi ordinariji so imeli v stolnih cerkvah, le iz koprske škofije so se zbrali pri salezijancih v Ankaranu. V ljubljanski stolnici so se prvič zbrali ob novem nadškofu p. Stanislavu Zoretu, ki je prišel na ordinariat iz njihovih vrst. Nadškof Stanislav se je redovnicam in redovnikom zahvalil za prispevek k življenju krajevne Cerkve in naroda. Dejal je, da prav pestrost redovnega življenja v Cerkvi na Slovenskem dokazuje moč in ustvarjalnost božjega Svetega duha. Zatem je nadaljeval: „Ta praznik posvečenega življenja obhajamo v letu posvečenega življenja in v tem letu posvečenega življenja je geslo pod katerim razmišljamo: V hvaležnosti za preteklost, v navdušenju za sedanjost in v upanju za prihodnost, ob treh besedah, ki so prav za prav tri velike resničnosti: evangelij, upanje in preroštvo. Vsi mi, ali bolje, naprej vsi ustanovitelji naših redov so bili zagledani v Jezusa Kristusa. Vsak na svoji način je živel Pavlov stavek: „Ne živim več jaz, ampak v meni živi Kristus“. V Jezusa Kristusa ne moreš biti zagledan v svoji domišljiji, ne moreš biti vanj zagledan v svoji glavi. Jezusa Kristusa ne moreš naslikati po svojem okusu, ga prirediti svojim potrebam in željam – to bi pomenilo, da mi kličemo Kristusa za sabo. Ne, Jezusa Kristusa lahko samo sprejemaš takšnega, kakršen se ti podarja.“Nadškof Stanislav Zore je vse zbrane povabil, naj bodo odprti zanj, za njegov evangelij in mu ostanejo zvesti.

Družba

Poslanec SMC Srečko Blažič je predsednika stranke in vodjo poslanske skupine obvestil, da zaradi poslabšanega zdravja odstopa kot poslanec državnega zbora. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja je poslance in poslanke prosil, da ga razrešijo na prvi naslednji redni seji državnega zbora, ki bo drugega marca. Do takrat bo izkoristil letni dopust, po razrešitvi pa bo odšel v pokoj. Srečko Blažič, po poklicu zdravnik dermatolog, je pred izvolitvijo za poslanca delal v kliničnem centru v Mariboru. V poslanskih klopeh ga bo predvidoma nadomestil Bojan Krajnc, ki pa ni član SMC. Kot pravi, bo kljub temu deloval v sklopu njihove poslanske skupine.

Podpisan socialni sporazum

Socialni partnerji so v četrtek podpisali socialni sporazum 2015-2016. Slovenija tako dobiva tretji sodoben dokument, ki s ciljem doseči stabilnost in socialni mir opredeljuje temeljne zaveze in usmeritve vseh treh strani: vlade, delodajalcev in sindikatov. Nov socialni sporazum predvideva skoraj 140 ukrepov na različnih področjih. Podpisniki so pri pogajanjih bolj ali manj zasledovali dva cilja: zagotavljanje socialnega tržnega gospodarstva in ustrezno raven socialne varnosti, ki temelji na načelih solidarnosti in pravične prerazporeditve bremen. Pri minimalni plači in insolvenčni zakonodaji v tej luči niso našli skupnega jezika, zato so obe področji, čeprav sta pomembni, izločili iz socialnega sporazuma. Dokumenta zaenkrat niso podpisali predstavniki Gospodarske zbornice, ki menijo, da sprejeti dogovor ne bo prispeval k razbremenitvi gospodarstva in zato tudi težko k dvigu socialne varnosti. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, ki je vodila pogajanja, opozarja, da dokument ni samo papir, temveč vizija. Nakazuje temeljne politike, ki bodo oblikovane v prihodnosti. Po njenih besedah prvič „pokriva tudi področje pravne države in pravne varnosti“. Socialni sporazum je pomemben tudi za delodajalce. Kot je povedal prvi mož Združenja delodajalcev Jože Smole je zanje dobrodošel, „ker jim daje neke stabilen pogoje poslovanja. Daje zavezo, da se njihovi stroški ne bodo povečali zaradi davkov in prispevkov in to je seveda izjemno pomembno v njihovem delu.“ Pričakujejo lahko le davek na nepremičnine, ki se mu vlada ne namerava odpovedati. Sindikalna stran je le delno zadovoljna z doseženim in zagotavlja, da bo budno spremljala, kako vlada izpolnjuje zaveze iz sporazuma, ki imajo zanjo tudi finančne posledice. Večni sindikalist Dušan Semolič ob tem pravi: „Dosti manj dela bi imeli vsi skupaj in dosti bolj bi bili zadovoljni, če bi uredili tudi minimalno plačo.“ To vprašanje in insolvenčna zakonodaja sta lahko razlog, da vlada in delodajalci kljub podpisu socialnega sporazuma ne bodo mirno spali, saj sindikati napovedujejo, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah.

Upor sester

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana se je v začetku tedna sestal Sindikat delavcev v zdravstveni negi. Opozoril je na preobremenjenost medicinskih sester, kadrovsko podhranjenost in problem neplačevanja nadur oziroma opravljenega dela v zavodu. Sestre v povprečju opravijo po 200 ali 220 ur na mesec namesto rednih 174. Če bi ne bilo tako, bi se v zdajšnjih razmerah sistem sesul. V sindikatu še dodajajo, da v vseh bolnišnicah samo za obravnavo hospitaliziranih bolnikov manjka dvajset odstotkov ljudi. To zaposleni pokrijejo z delom preko polnega delovnega časa, z delom dveh za tri in še čim. Prva sindikalistka kliničnega centra Saša Kotar je ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarec pozvala, naj v petnajstih dneh organizira sestanek sindikata in vodstva kliničnega centra, na katerem bi poiskali ustrezno rešitev. Če ne bo ustreznega dogovora, bodo razmislili o stavki. So se pa stavki zaenkrat odpovedali zdravniki in sestre v Splošni bolnišnici v Izoli, ki naj bi potekala 11. februarja, ker je Zavod za zdravstveno zavarovanje obljubil predčasno nakazilo denarja tej in še nekaterim bolnicam, ki so se znašle v finančnih težavah.

Državni zbor je sklenil, da bo politična odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj bo predmet parlamentarne preiskave. Pobudniki preiskave so bili poslanci ZL, podprle pa so jo tudi ostale parlamentarne stranke z izjemo SDS. Tudi poslanci te stranke menijo, da je potrebno odkriti odgovorne za nepravilnosti. Ocenjujejo pa, da že sam postopek odreditve preiskave kaže, da slednja ne bo politično nepristranska.

Prihajajo davčne blagajne

Vlada je ta teden potrdila akcijski načrt uvedbe davčnih blagajn. Letno si od njih obeta od petdeset do sto milijonov evrov pobranih davkov. Zavezanci jih bodo predvidoma morali imeti od 1. januarja 2016 naprej, po nekaterih napovedih pa že 1. oktobra letos. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je o stroških uvedbe blagajn, ki jih bodo davčni zavezanci morali kriti sami, povedala: „Za davčne zavezance bodo stroški nadgradnje različni, glede na to kakšno opremo za izdajo računov uporabljajo; trenutno se stroški gibljejo med dvesto in tristo evri v enkratnem znesku plus mesečni strošek dostopa do interneta.“ Sistem davčnih blagajn bo omogočal pregleden in zanesljiv nadzor gotovinskega prometa davčnih zavezancev. Vlada pričakuje, da se bo s tem precej zmanjšal obseg sive ekonomije. V Obrtni zbornici medtem pravijo, da so največji problem na tem področju šušmarji, ki sploh ne izdajajo računov. Menijo, da bi morala stroške uvedbe davčnih blagajn kriti država. Prepričani so tudi, da davčne blagajne ne bodo izboljšale davčnih navad.

Podpora predlogu zakona o dostojnem pokopu, ki so ga pripravili v NSi, je za zdaj še negotova. Na načelni ravni se v vseh poslanskih skupinah strinjajo, da je mrtve treba dostojno pokopati, niso pa si enotni, ali to doseči s spremembo obstoječega ali z novim zakonom. Tako kaže, da bo za širšo podporo predlogu potrebnih še kar nekaj usklajevanj. Zato sta se vodstvi poslanskih skupin NSi in SMC dogovorili za oblikovanje delovne skupine, da bi iskala kompromisne rešitve za pripravo sistemskega zakona, ki bi urejal problematiko dostojnega pokopa žrtev vojn. Med drugim naj bi se usklajevali tudi o morebitni spremembi imena zakona.

Kultura

Zveza kulturnih društev Ljubljana je že 29. zapored pripravila projekt Po Prešernovih stopinjah, s katerim obeležuje prihajajoči kulturni praznik s pesmijo. Pevski zbori v dneh pred praznikom tudi letos izvajajo kratke brezplačne nastope na lokacijah v Ljubljani, kjer je France Prešeren bival, kamor je zahajal in se tako ali drugače zadrževal, od današnjega Tromostovja, kjer so se že včasih zbirali meščani, do Trnovska cerkev, kjer se je zagledal v Julijo.

V Prešernovi hiši v Kranju so v četrtek odprli razstavo Prešernov Sonetni venec. V zbirki petnajstih sonetov, ki so nastali pred 181 leti, pesnik prepleta tri prevladujoče teme, ljubezen, domovino in poezijo. Razstavo likovno dopolnjujejo linorezi Sonetnega venca Mihe Maleša, ki jih hranijo v Gorenjskem muzeju. Eden izmed vzrokov za nastanek Sonetnega venca je v Prešernovi neuslišani ljubezni do Julije Primic, katere akrostih je v sklepnem sonetu. Ker je s Prešernovim Sonetnim vencem slovenska poezija stopila na pot razvitih zahodno in srednjeevropskih narodov, je v slovenski literarni zgodovini umetniška oblika dobila skoraj mitični pomen. Zato je avtorica razstave Jelena Justin Prešernovemu delu dodala izbor pesniških zbirk, v katerih so različni avtorji objavili sonetne vence. Med avtorji so France Balantič, Janez Menart, Boris A. Novak, Matej Krajnc, Janko Moder, Mitja Šarabon in Valentin Cundrič.

Šport

Olimpijska zmagovalka Tina Maze je minuli četrtek postala tudi svetovna prvakinja v smuku. Na prvenstvu v alpskem smučanju v ameriškem Beaver Creeku je za dve stotinki premagala Avstrijko Anno Fenniger. Dva dni pred tem je bila slika obrnjena. Tina Maze je postala svetovna podprvakinja v superveleslalomu in le za tri stotinke zaostala za zmagovalko Anno Fenninger. Tina Maze je s osmimi medaljami na svetovnih prvenstvih trenutno najboljša med aktivnimi smučarkami, v zgodovini pa je med deseterico najboljših.

Tudi smučarji skakalci so prejšnji konec tedna uspešno nastopili v nemškem Willingenu. Peter Prevc je petkovemu drugemu mestu v nedeljo dodal še četrto na drugi posamični tekmi ter še zmanjšal zaostanek za Stefanom Kraftom v skupnem seštevku. Slovenija pa je bila prva še na ekipni tekmi. V moštvu pa so se poleg Prevca izkazali še Jurij Tepeš, Jernej Damjan in Nejc Dežman.

Odličja so se razveselili tudi v ženskem taboru, saj je Špela Rogelj osvojila tretje mesto na tekmi svetovnega pokala smučarskih skakalk v avstrijskem Hinzenbachu. Za Rogljevo je to četrta uvrstitev na zmagovalni oder v tej sezoni. Z novim uspehom je v skupnem seštevku ohranila četrto mesto.