Frančišek: Postni čas je čas duhovnega boja z duhom zla
Cerkev po svetu
Današnja 1. postna nedelja datumsko sovpada s praznikom Sedeža apostola Petra in daje še poseben pomen vedno vnovični prošnji sedanjega Petrovega naslednika, naj molimo zanj. To prošnjo je sveti oče danes dvakrat izrekel. Najprej ob koncu glavnega dela nagovora, ko je prosil naj molimo tudi za njegove sodelavce iz rimske kurije, ki bodo v tem tednu skupaj z njim opravljali duhovne vaje. Želi, da bi „v tej 'puščavi', kar duhovne vajo so, skupaj prisluhnili Jezusovemu glasu in se rešili številnih napak, ki jih imamo vsi ter se soočili s skušnjavami, ki nas vsak dan napadajo“, kot je sam dejal. Po molitvi angelovega čaščenja in blagoslovu je sveti oče znova spomnil na svojo prošnjo za molitev.
Sveti oče se je v svojem opoldanskem nagovoru oprl na odlomek iz Markovega evangelija, ki govori o tem, da je Sveti Duh Jezusa odvedel v puščavo, kjer je bil štirideset dni in ga je satan skušal (prim. Mr 1,12-13). Današnja nedelja nas tako sooča z bojem, saj je postni čas, čas duhovnega boja z duhom zla. Vabi nas, naj se odločno usmerimo za Jezusom po poti, ki vodi v življenje: da opazujemo Jezusovo ravnanje in hodimo za njim. Sveti oče je v nadaljevanju dejal, da ta pot vodi skozi puščavo, saj je prav puščava kraj poslušanja Božjega glasu in tudi glasu skušnjavca. V hrupu tega ne moremo narediti, je prepričan, saj se v hrupu sliši samo to, kar je na površju. V puščavi pa se lahko spustimo v globino, kjer se dejansko odvija tekma za našo usodo, katere izid je ali življenje ali smrt. Ob tem je sveti oče pojasnil, da Božji glas prihaja k nam, da nam torej Bog govori po svoji Besedi in da je prav zaradi tega pomembno, da poznamo Sveto pismo. V nasprotnem primeru ne znamo zavrniti skušnjav hudobca. Znova je papež Frančišek toplo priporočil, naj imamo Sveto pismo vedno pri sebi, naj vsak dan vsaj nekaj minut posvetimo medataciji in ga radi po malem prebiramo. Puščava postnega časa nam tako pomaga zavrniti malike posvetnosti in nas usposablja za pogumno ravnanje, ki je skladno z evangelijem in krepi tudi našo solidarnost do soljudi. Nadaljeval je: „V puščavo torej vstopimo brez strahu, saj nismo sami. Z nami je Jezus, je Bog Oče in je Sveti Duh. Kot je veljalo za Jezusa, tudi nas po poti postnega časa vodi Sveti Duh. To je isti Duh, ki se je spustil na Jezusa in je nam bil podarjen pri krstu. Postni čas je zato ugodna priložnost, ki naj nas vodi do vedno jasnejše zavesti, koliko je Sveti Duh, ki smo ga prejeli pri krstu, v nas že naredil in kaj še lahko naredi. Tako bomo ob koncu postne poti - na Veliko soboto zvečer - z močnejšo zavestjo obnovili zavezo sklenjeno pri krstu in obveznosti, ki iz nje izvirajo.“
Opoldanski nagovor je sklenil s prošnjo, naj nam Božja Mati, ki je vzor poslušnosti Svetemu Duhu, pomaga, da se mu bomo pustili voditi do mere, da nas bo mogel popolnoma prenoviti.
