Kmetje: "Hočemo zdravo pitno vodo!"
Kmetijstvo
Okoli 300 kmetov, ki kmetujejo na ožjih vodovarstvenih območjih, je danes na protestnem shodu ob črpališču Skorba pri Hajdini opozorilo na mizerne odškodnine za omejeno gospodarjenje z zemljišči in neenakopraven položaj, v primerjavi z ostalimi kmeti, ter od države zahtevalo takojšnje rešitve.
Kmete, katerih kmetijska zemljišča so se znašla na ožjih vodovarstvenih območjih najbolj moti dejstvo, da se zgodba z odškodninami za omejeno gospodarjenje s temi zemljišči vleče že več let in v tem času ni prišlo do pravičnega dogovora med državo, kmeti in koncesionarji vodnih virov.
Tik pred letošnjim začetkom oddaje zbirnih vlog za plačila Skupne kmetijske politike pa je za dodatno jezo poskrbelo dejstvo, da kmetije na teh zemljiščih ne morejo izvajati nobenega od Kmetijsko okoljskih in podnebnih ukrepov in so tako še dodatno postavljene v neenakopraven položaj z drugimi kmetijami. Vodja civilne iniciative Milan Unuk pravi: "Mi zahtevamo menjavo kmetijskih zemljišč, ali pa pravično odškodnino..." Opozoril je tudi, da vodarji zberejo veliko kanalščine, ki pa jo država zahteva v proračun in dodal: "Če bi to pri nas ostalo, bi imeli distributerji denar, da bi odkupili zemljišča, da bi plačali odškodnine, brez povišanja cene vode. Država se obnaša kot mačeha, vodarje so prepustili samim sebi in če so hoteli imeti ta denar, so morali vodo podražiti. Mi pa smo proti temu, ker smo vsi uporabniki vode!"
Shod za čisto pitno vodo so pripravile Civilne iniciative Dravsko polje, Dobrovce, Apaško polje in Ljubljana. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je odločen:" Mi zahtevamo od pristojnih organov, da nemudoma pristopijo k reševanju in v najkrajšem času zadeve uredijo s prizadetimi strankami." Napoveduje, da v kolikor se to ne bo zgodilo, bodo prišli v Ljubljano.
Že pred dnevi pa je kmetijski minister Dejan Židan za STA priznal, da problematika kmetovanja na vodovarstvenih območjih traja že vrsto let. Opozoril je, da so vendarle uspeli, da so okoljske uredbe bolj življenjske in da mora država izračunati škodo na podlagi tega, ker je lastniku dala neko omejitev. Izračun škode pa po njegovih pojasnilih ni stvar politike in pogajanj med kmeti in ministrstvom, ampak strokovnih ustanov.
Glede neenakosti v pogledu operacij kmetijsko okoljskih ukrepov na teh površinah pa je Židan napovedal, da bodo v naslednjih mesecih ob evalvaciji novega Programa razvoja podeželja skušali najti morebitne nove ukrepe, ki bi jih lahko uporabili.
