Družina
Kakšna družinska zakonodaja nas čaka v prihodnje?
Slovenija | 19.02.2015, 14:51 Marjana Debevec
Združena levica je v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V njej zakonsko zvezo med moškim in žensko povsem izenačuje z istospolno partnersko skupnostjo. V predlogu novele zakona tako ne beremo več, da zakon skleneta moški in ženska, ampak samo dve osebi. Mnogi so izrazili presenečenje nad dejstvom, da se po skrajšanem postopku uvaja tako korenita sprememba definicije družine in zakonske zveze. Redefinicijo je namreč javnost zavrnila že na referendumu leta 2012. O tem, kaj zakon prinaša in kakšne vplive bo imel v naši družbi, smo se pogovarjali z gosti v sredini oddaji Pogovor o.
Zakon, ki korenito redefinira zakonsko zvezo in družino je po mnenju sogovorcev primer nekakovostne zakonodaje – ni namreč jasno, koliko zakonov bo za seboj potegnila novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Tomaž Merše iz Družinske pobude pa je prepričan tudi, da zakon uveljavlja pravice majhne skupine nad pravico otrok do očeta in matere. „Predlagatelji zakona predstavljajo želje in interese istospolnih parov kot njihove človekove pravice, čeprav to niso. In uveljavljajo njihove želje in interese po tem, da bi lahko posvajali otroke, da bi lahko prišli do otrok z biomedicinsko pomočjo večjo pravico, kot pa je pravica otroka do tega, da po možnosti pozna svoje starše, da živi z njimi, če se le da, da je ljubljen ter da za njega skrbijo njegovi starši, se pravi oče in mama.“
Tudi Štefan Kržišnik iz Iskreni.net je prepričan, da bi morali na demokratičen in spoštljiv način jasno izreči temeljno razliko med zakonsko zvezo in istospolno skupnostjo. „Seveda pa še posebej pod pravico otrok, do vzgoje in odraščanja v okolju, kjer sta navzoči moška in ženska spolna identiteta; očetovska in materinska drža. Ta pravica je pa gotovo prva izmed pravic, ki jo je potrebno upoštevati.“
Zagovorniki omenjene novele zakona sicer poudarjajo, da raziskave kažejo, da ni negativnih posledica za otroke, če živijo v istospolni skupnosti. Nevropsihiater dr. Janez Mlakar pa pravi, da najnovejše raziskave kažejo prav nasprotno. „Te raziskave so pokazale, da otroci iz teh družin dosegajo nižjo izobrazbeno stopnjo; da imajo nižjo stopnjo občutka varnosti in gotovosti; da bolj pogosto prejemajo socialno in karitativno pomoč; da se niso sposobni v življenju uspešno uveljavljati; da pogosteje zapadajo drogi in alkoholu ter da je pri njih več anksioznih in depresivnih motenj psihiatričnega tipa.“
Tomaž Merše je opozoril pred negativnimi posledicami takšne zakonodaje v državah, kjer je uveljavljena že več let. „Sploh ne gre za to, da bi simbolno izenačili zakon moža in žene ter istospolno skupnost, ampak gre za mnogo več. Gre za ustvarjanje družbe po njihovi meri.“ To dokazuje pritisk na javne uslužbence, ki se s takšno ideologijo ne strinjajo, ali pa v šolstvu. V Sloveniji smo že v preteklosti doživeli uvajanje priročnika Ljubezen je ljubezen v šole, ki pa ga Združena levica namerava uveljaviti kot obvezno gradivo. „Po katerem so otroke spodbujali, naj se sprašujejo, kakšnega spola sploh so; naj eksperimentirajo z različnimi spolnimi praksami in tako naprej; naj si predstavljajo sebe v spolnem odnosu s svojim sošolcem, najboljšim prijateljem... Se pravi stvari, za katere si nikakor ne želimo, da bi se naši otroci z njimi ukvarjali, ker preprosto niso primerne za njihov zdrav razvoj, bi postale v šoli obvezne“, je povedal Merše.
Po mnenju sogovornikov gre za ustvarjanje družbe, ki je polna napetosti in ne vodi v zdravo prihodnost. „Mi z vsemi temi eksperimenti, ki so proti biološki naravi človeka, v bistvu kopljemo nesrečo nad ljudi“, je prepričan nevropsihiater Janez Mlakar. Novinarka Barbara Kastelec pa je poudarila, da lahko družine same najbolj pričujemo za lepoto zakonske zveze. „Luštno je, če se opredelimo, in če se nas več opredeli in če smo naravni in če imamo družino, ki jo na lep način živimo – ja delimo to veselje z drugimi“. Sogovorniki pa so tudi prepričani, da bi moralo zavzemanje za ohranitev družine povezati celoten narod, ne glede na ideološko ali politično prepričanje, kot se je to zgodilo tudi družinskem zakoniku.