Škof dr. Franc Šuštar
VIDEO: Škof Franc Šuštar: Gospod nam je blizu!
"Želim, da bi vsak doživel Gospodovo bližino. Na različne načine! Preko molitve, preko stvarstva, preko življenja, preko medsebojnih odnosov... Da bi doživel, da ga ima Gospod rad! Gospod nam je blizu ravno s svojo ljubeznijo in z namenom, da nas vse pripelje v večno srečo, da bomo lahko želi sadove svojega dela... Hkrati pa tudi, da je Gospod zelo usmiljen in milostljiv, da nam odpušča vse tisto, kar je bilo narobe, da tudi če kdo kaj narobe naredi ima še vedno možnost, da to postavi pred Gospoda in kljub temu sprejme njegovo veselje," je v intervjuju za radio Ognjišče poudaril novoimenovani ljubljanski pomožni škof, dr. Franc Šuštar.
Le nekaj ur po imenovanju, se je v sobotnem popoldnevu z novim škofom pogovarjal naš glavni in odgovorni urednik msgr. Franci Trstenjak. Ustavila sta se ob dosedanji življenjski in poklicni poti novega škofa ter nekaterih pogledih na nove zadolžitve, ki jih prinaša škofovska služba. Celoten pogovor vam je na voljo v video posnetku, v nadaljevanju pa le nekaj poudarkov.
O duhovniški poti
"Vseskozi sem čutil gotovost, da postanem duhovnik. Tudi po maturi in med vojaščino sem razmišljal, kako bom stopil v bogoslovje. Mogoče je bila največja težava, ko je nadškof Alojzij Šuštar po drugem letniku predlagal, da bi šel študirat v Rim. Tedaj v Germaniku ni bilo nobenega Slovenca, ki bi ga lahko vprašal kako je tam. Nadškof mi je rekel naj zaupam, naj vstopim v to delo, izpolnim božjo voljo..."
O pokojnem nadškofu Šuštarju
"Z nadškofom Šuštarjem sva v duhovnem sorodstvu, ker me je on posvetil za duhovnika. To čutim kot eno globoko duhovno vez in zato rečem, da sva v duhovnem sorodstvu."
Doživljanje papeža Pavla VI.
"Dejansko sem (med pripravo doktorata) pregledal vse uradne zapise, njegova pisma, pridige govore. Zelo močno je čutil svoj čas in bil zelo dejaven papež in je želel misli, ki jih je rodil koncil, udejanjiti v življenju... Je pa doživljal tudi grenke trenutke, ko ni šlo vse po načrtih, še posebej pa ko so ugotovili, da Evropa ni tako krščanska kot se je želelo... In zato si je prizadeval ne samo za evangelizacijo narodov, ki Kristusa še ne poznajo, ampak tudi evangelizacijo evropskih narodov. Papež Pavel VI. in papež Janez Pavel II. mi bosta navdih pri moji škofovski službi."
O duhovniški poti
"Po zaključku študija sem postal kaplan na dveh župnijah hkrati, V Mostah v Ljubljani in na Fužinah. Fužine so imele izredno veliko otrok in mladih. Ta župnija je postala zelo velika. Oba župnika in obe župniji sta mi bili izziv. Stanoval sem v Mostah in hodil pomagat še na Fužine... Po kaplanski službi sem bil pri 32-tih postavljen za rektorja semenišča. Po 6-tih letih sem postal župnik v Grosupljem, kasneje pa še v stolni župniji v Ljubljani. Posebej v Grosupljem so bili ljudje zelo odprti za sodelovanje, bilo pa je potrebno povezovati vse karizme in jih postaviti na pravo mesto v župnijskem življenju.... Vse to je zelo pomembno za pastirsko škofovsko službo. Prav je, da škof razume, kako živeti in se približevati ljudem..."
Očetovska drža v bogoslovnem semenišču
Vsakega bogoslovca sem zelo vesel, ni mi bilo vseeno, kaj se z njim dogaja. Gre tudi za notranje spremljanje in pogovarjanja ob različnih srečanjih, ko se dotaknemo veselja in hrepenenja po duhovništvu in sem sogovornik v njihovih iskanjih in zorenjih... Kot rektor in ekonom pa sem hkrati tudi skrbel, da so bile razmere za njihov študij urejene. Povezan z njimi pa sem bil tudi takrat, ko jim je bilo težko. Ob posvečenju pa sem bil vesel, da so prišli na svoj cilj...
"Prioritete so postavljene v načinu življenja Cerkve. Škof je naprej povezovalec z duhovniki, da lahko uspešno delajo v pastoralnem delu med ljudmi. Če pa želimo imeti dovolj duhovnikov, pa je treba za to poskrbeti. Ne vreči puško v koruzo.... Tukaj smo dolžni nekaj storiti. Najprej z zgledom, da je to nekaj lepega, prijetnega, privlačnega..."
O molitvi rožnega venca
"Doma v domači družini smo vsak večer molili rožni venec na kolenih. To je bilo samo po sebi umevno in to je bila naša večerna molitev. Seveda sem se včasih začel spraševat, kakšen smisel ima to. Dobro se spomnim malega semenišča v Vipavi, ko smo imeli tudi drugačne oblike molitve... Spoznal sem, da je rožni venec molitev, ki celega človeka potegne v božje okolje, ta ponavljalna molitev prinaša mir in blagoslov za tiste, za katere se moli... Vsemogoče stvari skupaj zbereš in jih postaviš pred Gospoda, to so tvoji problemi, misli, to prinašamo pred Gospoda in jih ta posvečuje..."
