Božič in novo leto v Buenos Airesu

| 16.01.2015, 08:12 Matjaž Merljak

Božični in novoletni prazniki v slovenski skupnosti v Argentini, po več kot 65 letih naselitve povojne emigracije, še vedno ohranjajo pristni duh doživljanja božjih skrivnosti. Vera naših rojakov je globoko zakoreninjena v Sloveniji in njen izraz je poudarjen v bogoslužju in petju, ki se obnavlja leto za letom.

Tudi ob koncu leta 2014 je bil poudarjen ta značaj, ki se izraža v slovenski polnočnici, pa v nastopih naših zborov in pevcev, tako pred slovensko kot pred argentinsko publiko.

Omenimo najprej polnočnico, ki zaradi danih okoliščin poteka na sveti večer ob osmih, ko sonce komaj zahaja. Južni božič sredi najhujšega poletja in ob vročini, ki presega 35º Celzija, res ni podoben slovenski božični noči, ko snežinke tiho padajo na vasi, polja in gozdove. A melodije tradicionalnih slovenskih pesmi ganejo srca tistih maloštevilnih, ki so se še rodili v Sloveniji in prihajajo iz grl članov drugega in tretjega rodu.

Letos je božično sveto mašo daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev, msgr. dr. Jure Rode. Molili smo za vse žive in rajne Slovence v Argentini. Udeležba je bila lepa in napolnila cerkev Marije Pomagaj in mnogi so polnočnici sledili na prostem. Med mašo je prepeval Mešani pevski zbor iz San Justa, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar.

Tradicionalno je že, da se rojaki po maši še dolgo zadržijo, si voščijo blagoslovljene praznike in zlasti starejši obujajo spomine na pretekle božiče, v Sloveniji, v taboriščih, ali na začetkih vseljevanja.

Na sam božični dan so maše po vseh naših središčih, kjer je znova poudarek dan na lepih starih pesmih. Po maši pa sledi skupni božični zajtrk, in v mnogih primerih tudi akademija s prizori in pevskimi vložki. Eden najbolj tradicionalnih je gotovo v Našem domu v San Justo, kjer nastopom prisostvuje vsa krajevna skupnost.

Drug izraz slovenskega argentinskega božiča pa so koncerti. Letos je časovno prednjačil prav Mešani pevski zbor iz San Justa, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Že 14. decembra je v moronski stolnici. Koncert so sestavili poleg že omenjenega slovenskega zbora še Ženski zbor iz Hurlinghama in Stalni mešani zbor občine Hurlingham. Vsak od treh zborov je imel svoj nastop (sanhuški predvsem s slovenskimi pesmimi) in zaključili s skupno interpretacijo Haendelove Aleluje.

Pevski zbor iz San Martina, ki ga vodi prof. Lučka Marinček Kastelic, tudi vsako leto pripravi božični koncert. Letos ga je imel v stolnici njihovega mesta v nedeljo 21. decembra. Na sporedu so bile slovenske, argentinske in mednarodne božične pesmi. Nastopila sta tudi otroški zbor in dekliška skupina. Omenimo še duhovna razmišljanja med posameznimi pesmimi. Celotno prireditev pa je zaključila predstavitev živih jaslic.

Povejmo tudi nastop skupnega zbora dveh slovenskih domov, in sicer Slovenske vasi in Carapačaja, ki ga vodi prof. Andrej Jan. Prvi koncert je bil v Lanusu, in sicer v cerkvi Marije Kraljice 27. decembra in naslednji dan v slovenskem domu v Carapachaju, ob zelo bogatim obiskom pri obeh krajih.

Za konec omenimo že XX. Božični meditirani koncert, ki ga tudi vsako leto priredi Luka Debevec Mayer in glasbeni prijatelji v stolnici Brezmadežnega Spočetja v Moronu. To je bilo v ponedeljek, 22. decembra.

Potica. Vsa ta desetletja se je ohranila ta navada (in seveda razni recepti), tako da si tudi v Argentini ni mogoče predstavljati božiča brez potice.

Kaj pa novo leto? Tudi Silvestrovanja so običajna v naših središčih. Gotovo najbolj tradicionalno, in ki pritegne največ obiskovalcev, poteka na Slovenski Pristavi v Castelarju. Obiščejo ga rojaki iz okraja, pa tudi iz ostalih domov na področju Velikega Buenos Airesa. Praznovanje se raztegne daleč čez polnoč, saj toplo južno poletje vabi k pogovoru do ranega jutra.

Po novem letu pa se delovanje skupnosti umiri. Nastopijo tako pričakovane južne počitnice. Kor le more, zapusti žgoči beton argentinske prestolnice in se napoti na atlantsko obalo, v gorovje ob južnih jezerih, ali pa v cordobske hribe, kjer jih v kraju Dolores rad sprejme »Hanželičev dom«, slovenska kolonija pod goro Uritorco.