Davčne blagajne obvezne leta 2016
Politika | 03.02.2015, 11:06 Petra Stopar
Vlada je najpozneje do 1. januarja 2016 odločena uvesti davčne blagajne, zakonodajno podlago za to pa namerava v Državni zbor poslati v dveh mesecih. Država si od njih obeta od 50 do 100 milijonov evrov dohodkov, namestiti pa jih bo moralo približno 80 tisoč zavezancev. Ti se bodo morali soočiti s stroški uvedbe, ki se gibljejo od nič do tristo evrov.
Spreminjanje računov in brisanje le-teh iz evidenc je najpogosteje opaziti v dejavnostih, kot so gostinstvo, frizerstvo, gradbeništvo, avtoprevozništvo, vulkanizerstvo, cvetličarstvo, taksi prevozi, zobozdravstvo, prodaja vstopnic, masažni saloni in podobno. Davčne blagajne bodo obvezne povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, a le, če ste po zakonu zavezanec za izdajanje računov, pojasnjuje časnik Finance. Izjeme bodo tisti, ki nimajo možnosti spletne povezave.
In kakšen sistem delovanja davčnih blagajn predlaga finančno ministrstvo? Pred izdajo računa bo blagajna generirala elektronsko podpisano datoteko s podatki o izdanem računu in jo poslala na Finančno upravo RS (Furs). Informacijski sistem Fursa bo v manj kot dveh sekundah preveril poslane podatke in poslal blagajni posebno enkratno identifikacijsko številko računa, ki se bo na računu tudi izpisala. Zavezanec bo nato lahko račun izdal. V primeru izpada elektrike ali prekinitve interneta bo blagajna izdala račun brez povezovanja s Fursom, na računu bo namesto identifikacijske številke le zaščitna številka izdajatelja računa. V skrajnem primeru bo še vedno mogoče tudi izdajanje računov preko vezane knjige.
Gospodarstvo z napovedjo ukrepa večinoma nezadovoljno, saj meni, da to ne bo pomenilo konec sive ekonomije. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh poudarja, da se podjetniki ne strinjajo s takšnim sistemom uvedbe davčnih blagajn, saj kot pravijo, bi to pomenilo, da država gospodarstvu več ne zaupa. „Na drugi strani pa mislim, da bi morali narediti več, da zajezijo sivo ali črno ekonomijo predvsem pri šušmarjih. Ti so velika nelojalna konkurenca, državi ne plačujejo ne davkov ne prispevkov, in mislim, da je tu notri nepobranega še veliko denarja,“ je pred časom pojasnil za naš radio. Prav tako si gospodarstveniki želijo, da bi stroške za uvedbo blagajn krila država.
Nekateri podjetniki po poročanju Financ menijo, da bi bilo tako za njih kot državo bolje, če bi uvedli pavšal, ki bi zajemal več poslovnih subjektov. Zdaj je meja za vstop v pavšalno obdavčitev največ sto tisoč evrov letnega prometa.
