Drugi tir proge Šentilj-Maribor do leta 2022?
Slovenija Petra Stopar
V nabor evropsko sofinanciranih projektov do leta 2020 je med drugim uvrščen tudi projekt nadgradnje in izgradnja drugega tira železniške proge od Šentilja do Maribora. Po pojasnilu ministrstva za infrastrukturo je projekt trenutno v fazi umeščanja v prostor, gradnja pa je načrtovana od konca leta 2018 do zaključka leta 2022.
Poleg izdelave državnega prostorskega načrta ta trenutek poteka tudi priprava idejnega projekta, predinvesticijske zasnove in okoljskega poročila, so še sporočili z ministrstva. Projekt je razdeljen v dve fazi. Prva faza, ki predstavlja postopek umeščanja v prostor z vsemi strokovnimi podlagami in se konča s sprejetjem uredbe o državnem prostorskem načrtu, se bo po terminskem planu zaključila v prvi četrtini leta 2016. V drugi fazi bo izdelana projektna dokumentacija, pridobitev zemljišč in dovoljenja za gradnjo, izbor izvajalca ter izvedbo del.
Projektiranje se bo predvidoma začelo v času po sprejetju državnega prostorskega načrta in bo trajalo približno leto dni oziroma do sredine leta 2017. Na direkciji za infrastrukturo predvidevajo, da bodo odkup zemljišč opravili nekje do prve tretjine leta 2018, do konca tega leta pa bo potekalo še pridobivanje dovoljenj za gradnjo in izbor izvajalca del. Z gradnjo bi tako po sedanjih načrtih lahko začeli konec leta 2018 in projekt zaključili do konca leta 2022.
Ocenjena vrednost omenjenega projekta je skoraj 305 milijonov evrov. Denar bodo poleg proračunskih sredstev črpali tudi iz evropskih skladov. Smiselnost projekta je že leta 2000 po naročilu Avstrijskih železnic in Slovenskih železnic potrdila študija izvedljivosti, ki jo je za naročnika izdelal konzorcij podjetij Austria Rail Egineering, Slovenske železnice Projektivno podjetje Ljubljana in Prometni inštitut.
Sicer pa je omenjeni projekt v prihodnje lahko pomemben za razvoj multimodalnega logističnega centra na mariborskem letališču. Slednji bi lahko pomenil velik razvojni potencial za regijo in državo, njegova izvedba pa bi pomenila vzpostavitev vstopno-izstopne gospodarske točke in gospodarski razvoj. Povezava železniške proge z letališčem je namreč enostavna, saj gre le za približno 1,5 kilometra dodatne železniške proge. Spomladi naj bi projekt skupaj s podporo lokalnega okolja predstavili potencialnim vlagateljem.
