Pregled domačih dogodkov od 16. 1. do 23. 1. 2015

Cerkev na Slovenskem | 24.01.2015, 07:22 Marta Jerebič

V naslednji dneh bo ena vročih tem še naprej zagotovo privatizacija - koalicijski partnerji so v minulem tednu namreč dobili osnutek strategije za upravljanje z državnimi naložbami, ki sicer še ne opredeljuje, katera podjetja bodo prodali in katera ne. V preteklem tednu je bil parafiran tudi socialni sporazum, iz katerega pa so izločili sporna vprašanja, na primer minimalno plačo, kar pomeni, da sindikati v zvezi s slednjo ne izključujejo protestov. V Cerkvi končujemo teden molitvene osmine za edinost kristjanov, s področja družbe pa se veselimo z našo sodelavko Sonjo Pungertnik, Slovenko leta 2014.

POLITIKA

Osnutek strategije upravljanja državnih naložb - ki vključuje privatizacijo - je prišel na vlado. »Kot veste, bo šel ta dokument, potem ko se bo vlada do njega opredelila, v javno razpravo. Želimo, da se o strategiji upravljanja državnega premoženja pogovarjamo kot celotna družba - da je vključena tudi civilna družba, opozicija ... In na koncu naj DZ sprejme odločitev, ki bo v dobro Slovenije kot države, ki mora gospodarno ravnati s svojim premoženjem in ga upravljati,« je povedal premier Miro Cerar.

Osnutek dokumenta, ki sicer še ne opredeljuje, katera podjetja bo država prodala in katera ne, je pripravilo ministrstvo za finance na čelu z ministrom Dušanom Mramorjem. Ta pričakuje, da bo strategija sprejeta že v prvem letošnjem četrtletju. Do takrat pa lahko pričakujemo burno razpravo za oziroma proti privatizaciji tudi znotraj koalicije. V SD vztrajajo na tem, da bi bilo treba 'odpreti' seznam 15 podjetij za privatizacijo, ker se je stanje v Sloveniji od sprejema seznama v državnem zboru spremenilo. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa je dejal, da je za DeSUS ključna ohranitev državnega lastništva v Zavarovalnici Triglav, prav tako se po njihovem ne gre odpovedati Petrolu. Cerar je zagotovil, da SMC podpira privatizacijo, pri čemer pa da se zaveda "nekaterih občutljivih vidikov tega procesa.

Sicer pa so ministri ta teden razpravljali o letošnjih prednostnih nalogah vlade, a jih še niso opredelili. O njih bodo odločali na seji prihodnji teden, ko bo končana tudi razprava o rebalansu letošnjega proračuna »in v skladu s tem ustrezno prilagoditi prioritete za letošnje leto. Takrat bom te prioritete lahko jasno predstavil. Zdaj pa to usklajevanje s proračunskim rebalansom in prioritetami intenzivno poteka.«

Vodila pri oblikovanju prioritet pa so po besedah premierja Mira Cerarja rast BDP in zaposlenosti pa tudi skrb za socialno problematiko in ključne strukturne reforme.

Medtem so socialni partnerji uspeli uskladiti in že tudi parafirati socialni sporazum 2015-2016 ter s tem ujeti zastavljeni rok. Razhajanja glede vprašanj minimalne plače in insolvenčne zakonodaje so razrešili tako, da so ju umaknili iz besedila. Predstavniki gospodarstva so dosegli, da v prihodnjih dveh letih ne bo uvajanja novih davkov, razen v primeru višje sile. Predstavnik Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole: »Naši delodajalci potrebujejo stabilne pogoje gospodarjenja. In to je ena od temeljnih stvari, ki jih ta socialni sporazum vsebuje.«

Predstavnik sindikatov Dušan Semolič pa je pojasnil, da se jim ne zdi pravično …»da je znesek minimalne plače tisti, ki je enak tudi če delaš ponoči, ob nedeljah in med prazniki. Mi smo pričakovali, da bi s tem sporazumom odprli pot teh sprememb. A za to je potrebno soglasje. Soglasja žal tu ni bilo.« Semolič zato dodaja, da se bodo o minimalni plači pogovarjali posebej, ob tem pa ne izključuje protestov.

Proteste zaradi napovedanega krčenja sredstev za šolstvo napoveduje tudi sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, ki je začel zbirati podpise v podporo ohranitvi kakovostnega javnega izobraževanja in odličnosti raziskovalnega dela. Prepričan je, da brez dobrih javnih vrtcev, javnih osnovnih in srednjih šol ter javnih univerz in raziskovalnih inštitutov ne bo gospodarskega napredka. Prav tako resorno ministrstvo poziva, naj umakne sklepe, ki varčujejo pri najšibkejših in ogrožajo kakovost izobraževalnih procesov, in naj ne znižuje glavarine v javnih srednjih šolah. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj: »Če ne bo prišlo do sprememb do konca tega meseca, ko je ministrica napovedala, da bo prišlo do posredovanja proračuna v državni zbor, potem bomo z demonstracijami, ki bodo izražali to nezadovoljstvo za začetek to izrazili tudi pred vlado še preden bo šel proračun v parlament.«

Parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je sicer v torek na nujni seji na predlog koalicije sprejel sklep, s katerim je vlado pozval, naj ministrstvu za izobraževanje zagotovi zadostna sredstva za plačevanje učne pomoči in izvajanje drugih programov, kjer namerava ministrstvo varčevati.

Pozitivna novica medtem prihaja iz zdravstva. Zavod za zdravstveno zavarovanje je lani ustvaril 21 milijonov evrov plusa. Generalni direktor zavoda Samo Fakin tudi letos pričakuje takšne presežke, tako da bodo lahko v celoti odpravili čakalne vrste v specialističnih ambulantah. »Če bomo vsi, ki v zdravstvu ustvarjamo politiko enotni, se lahko zgodi, da v letu 2015 čakalnih dob na večino programov, predvsem specialističnih, ne bo potrebno čakati.« Fakin se nagiba k vnovični prijavi na razpis za generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Predsednik države Borut Pahor je v ponedeljek sprejel udeležence ustanovnega sestanka koalicije Demos, ki je imela ključno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in nastanku samostojne države. Po njegovih besedah so ti dogodki, ki so zaznamovali našo zgodovino pred četrt stoletja, danes predvsem navdih za prihodnja ravnanja in zrelo gledanje v prihodnost. Vsi dogodki, ki so pripeljali do osamosvojitve, dokazujejo, da smo tudi danes, kljub zelo različnim stališčem, sposobni ustvariti zgodovinske okoliščine in obrniti usodo v svoj prid, če smo le dovolj vizionarski in pogumni. Predsednik prve demokratične vlade Lojze Peterle se je Pahorju zahvalil za prvi javni poklon ustanoviteljem Demosa na najvišji državni in politični ravni. Prepričan je, da si Demos ta poklon zasluži, kot ga zasluži še veliko dogodkov, ki so se zgodili pred 25 leti in ki so vodili v osamosvojitev in demokratizacijo. »Takrat smo dokazali ne samo da zmoremo vizijo, projekt, podporo, pogum, takrat smo dokazali tudi, da za najvišje cilje slovenskega naroda zmoremo tudi širino, politično kulturo, da znamo povezovati.« Ivan Oman pa je dodal: »Vse to delovanje, sodelovanje novih demokratičnih gibanj je temu sledilo prav to, kar imenujem eno najpomembnejših poglavij v slovenski nacionalni zgodovini, ki nam je prineslo svojo suvereno državo.«n Sprejema pri Pahorju so se z izjemo Huberta Požarnika udeležili vsi še živeči udeleženci sestanka.

CERKEV

Končujemo teden molitvene osmine za edinost kristjanov. Eden od osednjih dogodkov je v sredo potekal pri sv. Trojici v Ljubljani, kjer so se zbrali voditelji štirih različnih cerkva. O iskanju edinosti so po sveti maši spregovorili evangeličanski škof Geza Filo, makedonski metropolit Pimen, pravoslavni protejeraj Peran Bošković in ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Ta se je vprašal, zakaj smo ljudje drug proti drugemu. „To se zgodi takrat, kadar ne gledamo več v istega Boga; kadar ne gledamo več v Očeta; kadar začnemo gledati drug drugega in začnejo biti pomembne razlike med nami.“ Zato se moramo po besedah nadškofa Zoreta vrniti k Božjemu načinu delovanja in skupaj slediti Gospodu.

Evangeličanski škof Filo Geza pa je poudaril željo Boga, da bi bili vsi eno, saj smo vsi otroci enega samega Očeta. „Samo če okrepimo sprejemanje naše medsebojne različnosti, v imenu Boga Očeta in zapovedi ljubezni, ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe, moremo prav moliti k skupnemu Očetu.“ Evangeličanski škof je še povabil k prizadevanju za globalizacijo medsebojne ljubezni, da bomo kristjani prispevali k večji humanosti sveta. Prepričan je namreč, da nihče drug na svetu nima takšne vesele novice, kot jo ima krščanstvo. „In če mi kristjani te vesele novice ne bomo med seboj živeli in jo skupno oznanjali ljudem, je nihče drug ne bo.“

Predstojnik Makedonske cerkve za Evropo metropolit Pimen je spregovoril o težkih okoliščinah, v katerih živimo. Na nasilje v svetu in vojne je opozoril tudi pravoslavni duhovnik Peran Bošković.

Na Brezjah so v soboto potekali Brezjanski pogovori, ki so osvetlili lik Božjega služabnika Antona Strleta. Ta bi bil letos star 100 let. Apostolski nuncij Juliusz Janusz je o njem dejal: »Bil je velik misijonar, ker je prinašal Božje usmiljenje, ker je veliko časa preživel v spovednici,« je dejal apostolski nuncij in zbrane povabil, da bi se od njega učili ponižnosti, pokorščine in preprostosti. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je opozoril na njegovo ljubezen do teologije in zaželel: »da bi to ljubezen imeli tudi študentje teologije, profesorji, duhovniki in vsi, ki učijo verouk po župnijah ...«

Pri cerkvenih dogodkih omenimo še to, da so se prejšnjo soboto v Zavodu sv. Stanislava zbrali še koledniki iz ljubljanske nadškofije. Koledniki ostalih škofij so se srečali že 11. januarja.

KULTURA IN DRUŽBA

Slovenka leta 2014 je postala naša sodelavka Sonja Pungertnik, ki je že 17 let urednica in voditeljica oddaje Luč v temi, oddaje za slepe in slabovidne na Radiu Ognjišče. Je neverjetno optimistična in topla ženska, prepričana, da je bila slepa poslana na svet z namenom. Je svetilnik vsem s podobnimi ovirami, kot jih ima sama, so o zmagovalki zapisali pri reviji Jana. Že ob nominaciji nam je Sonja Pungertnik povedala: "Pravimo, da moramo biti kristjani ponižni, pa vendar smo včasih hlapčevsko ponižni in tudi sama sem se morala tega osvoboditi in se naučiti, kaj pomeni biti vzvišen, egoistično napihnjen in kaj pomeni biti hvaležen in ponosen. Med tem je velika razlika. Naučila sem se, da biti ponosen na svoje dosežke ne pomeni biti ponosen nase, ampak na Boga, to pomeni, da svojih talentov, ki nam jih je dal, ne zakoplješ.«

Slovenki leta čestitamo tudi sodelavci Radia Ognjišče in kot je zapisal naš glavni in odgovorni urednik, upamo, da bodo državljani v njej prepoznali osebo, ki more dati zgled upanja vsakomur, ki obupuje sredi vsakodnevnih križev in težav.

V nekdanji stavbi Ministrstva za notranje zadeve na Beethovnovi 3 so v sredo odprli prvi del razstavnega projekta O čem razmišljaš Antigona? V zaporniških celicah nekdanje službe državne varnosti Udbe je na ogled razstava del devetih slovenskih avtorjev. Kot je zapisal kipar Jirži Kočica so se v Sloveniji žrtve dveh svetovnih vojn odločilno zarezale v tkivo malega naroda, kar se na vsakem koraku pozna tudi v likovni umetnosti. Kletni prostori na Beethovnovi 3 so po njegovih besedah kot prostori, kamor so zaprli Antigono. Prostori so postali resonančni okvir zamolčanosti in njihovi iskanj izvirov, njihove želje po življenju. Likovni projekt O čem razmišljaš, Antigona? nosi ime po naslovu slike akademskega slikarja Staneta Kregarja iz leta 1971. Drugi del projekta bo od 12. februarja na ogled v Zavodu sv. Stanislava.

Pri Celjski Mohorjevi družbi pa so minuli teden predstavili deli, povezani s prvo svetovno vojno. To tematiko prek zgodb Bohinjcev obravnava Marija Cvetek v knjigi Hude so res vojske..., posredno pa je z veliko vojno povezana tudi monografija Jožeta Mačka Mašne in svetne ustanove ter legati v Lavantinski škofiji II/2, saj so te ustanove po njej propadle.

ŠPORT

Slovenski rokometaši so na svetovnem prvenstvu v Dohi premagali Čile, Belorusijo in Brazilijo, izgubili pa proti Katarju.

Deskar Rok Marguč v četrtek na svetovnem prvenstvu v paralelnem slalomu v Lachtalu ni ubranil naslova prvaka, je pa nadaljeval zbiranje odličij, še s tretjega prvenstva po vrsti bo domov prinesel kolajno. Tokrat je osvojil bron.

Biatlonec Jakov Fak je v četrtek na sprinterski tekmi v italijanski Anterselvi osvojil tretje mesto.

Slovenija je prejšnjo soboto na ekipni tekmi svetovnega pokala smučarjev skakalcev v poljskih Zakopanah osvojila tretje mesto. Za našo državo so nastopili Jurij Tepeš, Nejc Dežman, Jernej Damjan in Peter Prevc.

Tina Maze je na superveleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v italijanski Cortini d'Ampezzo zasedla četrto mesto, v smuku pa je bila peta in prepričljivo vodi v skupnem seštevku pokala.

Slovenski deskar prostega sloga Tim-Kevin Ravnjak je na svetovnem prvenstvu v avstrijskem Kreischbergu prejšnjo soboto v snežnem kanalu osvojil bronasto odličje.

Omenimo še košarkarje Uniona Olimpije, ki so v torek izgubili z Bayernom iz Münchna z 80:90.

Odbojkarice Nove KBM Branika pa so po treh letih in dveh finalnih porazih spet pokalne prvakinje.