Zdravniška stroka evtanazijo zavrača, namesto nje predlaga krepitev paliativne oskrbe
Slovenija Marjana Debevec
Priznani strokovnjaki in vodilne osebnosti iz medicinskega področja so na ponedeljkovi okrogli mizi jasno poudarili, da medicinska stroka odločno zavrača evtanazijo. Zavedajo se sicer, da smrti ne morejo preprečiti, lahko pa preprečijo, da bi umiranje postalo trpljenje. Zato podpirajo razvoj paliativne medicine, ki bolniku v primeru neozdravljivih bolezni, stoji ob strani. Raziskava z leta 2010 je celo pokazala, da je z dobro paliativno oskrbo zgodaj v poteku bolezni možno podaljšati preživetje bolnika za enako dolgo kot z nekaterimi zdravili za kemoterapijo.
Zdravniki, ki so se udeležili ponedeljkove okrogle mize, odločno zavračajo evtanazijo. Prvi razlog je seveda v Hipokratovi zaprisegi, ki zdravniku nalaga, da skrbi za bolnika, ne pa da ga usmrti. Poleg tega pa vidimo v državah, kjer so evtanazijo že uzakonili, da prihaja do številnih zlorab, torej usmrtitev bolnikov, ki niso sposobni odločati o sebi, temveč se za to odloči zdravnik.
Profesor sodne medicine in deontologije Jože Balažic je na primer povedal, da je pred letom dni spoznal nizozemskega kolega, ki je opravil 100 evtanazij in mu je potožil, da ga vsaka spremlja še danes. Prav etično breme, ki bi ga moral prevzeti zdravnik ob usmrtitvi pacienta, je drugi temeljni razlog, zakaj medicinska stroka evtanaziji odločno nasprotuje. Po besedah predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Andreja Možine pa je evtanazija le "lažni humanizem" in jo zato zavračajo.
Sicer pa se zdravniki bolj kot z željo pacienta po prenehanju življenja srečujejo z željo po življenju, vendar z zmanjševanjem trpljenja, ki ga omogoča paliativna oskrba bolnikov z neozdravljivo kronično boleznijo. Tudi če se zgodi, da kakšen pacient izrazi željo po zaključku življenja, praksa v takih primerih kaže, da se po pogovoru pomiri in da potrebuje predvsem zdravnikovo bližino in pogovor z njim, so povedali strokovnjaki.
Namesto razprav o evtanaziji je zato po mnenju medicinske stroke treba okrepiti paliativno oskrbo. Ta vključuje ekipo, ki vstopa v obravnavo bolnika in njegove družine pri reševanju težav, ki jih imajo. Poleg zdravnikov se v paliativno oskrbo vključujejo še socialni delavci, psihologi, farmacevti in drugi strokovno usposobljeni ljudje. Državna koordinatorica razvoja paliativne oskrbe v Sloveniji mag. Mateja Lopuh: „Mi evtanazije ne vidimo v nobeni povezavi s paliativno oskrbo. To je nekaj, kar je izven vsakršnega koncepta. Paliativna oskrba je oskrba bolnika, evtanazija pa je skrajšanje življenja. Paliativna oskrba v poslanstvu skrbi za kvalitetno življenje do smrti, ki je naravno zaključek življenja.“
Za krepitev paliativne oskrbe na domu pa je v Sloveniji že pripravljen državni program, ki predvideva oblikovanje paliativnih mrež po posameznih regijah v državi, ki bi imela tudi mobilne ekipe, saj velik delež neozdravljivo bolnih želi umreti doma.
