Prostovoljci v zaporih
Sociala | Rok Mihevc
Prostovoljci različnih nevladnih organizacij v zaporih pripravljajo dejavnosti, s katerimi zaprtim osebam zapolnjujejo čas. Z njimi želijo omogočiti, da zaprti konstruktivno preživijo čas, se razvijajo, nekaj dosežejo in se tako tudi pripravijo na življenje po prestani kazni.
Poleg pedagogov, zaposlenih v zaporih, ki opravljajo zakonsko določene naloge, pedagoške dejavnosti v zaporih izvajajo tudi prostovoljci iz nevladnih organizacij. Ti delo zaposlenih dopolnjujejo in na nek način zapolnjujejo prazen čas zaprtih oseb, pojasnjuje Darja Tadič iz Društva Ekvator. V njem so v zadnjem času delovali predvsem v prevzgojnem domu Radeče.
»In mi smo tam raznovrstne aktivnosti skušali nekako organizirati in speljati skupaj s fanti. To so bile razne kreativne zadeve – od gledališča, do predelave starega pohištva. Pa tudi do individualnega spremljanja. Prostovoljec se je povezal s kakšnim fantom in šlo je za kreiranje pozitivnega odnosa in priprava na življenje po prestani kazni.«
Lani so v ženskem zavodu na Igu izvedli tudi dvomesečni projekt pred dnevom žena. Pripravljali so delavnice in na praznik organizirali prireditev, ki je vključevala modno revijo, literarne nastope, glasbene točke in drugo.
Po besedah Tadičeve je za zaprte osebe pomembno, da k njim prihaja nekdo iz zunanjega sveta in da zaprta oseba dobi dobro izkušnjo medosebnega odnosa. V društvu jim želijo ponuditi aktivnosti, s katerimi bi jim omogočili, da konstruktivno preživijo čas, da se razvijajo in nekaj dosežejo. A pri teh projektih se soočajo predvsem s pomanjkanjem finančnih sredstev. »Tisto, o čemer smo govorili predvsem pedagogi iz nevladnih organizacij, so seveda dileme, oz. težave, o katerih se soočamo v smislu, da je to vedno prostovoljno delo, da nekako ni podpore v smislu javnih razpisov, da je težko organizirati in stabilno vstopiti v te zapore, ker je finančno vedno težko in se težje znajdemo v nevladnem sektorju. Ne čutimo se podprti.«
Med prostovoljci prevladujejo mladi do 35. leta starosti različnih profilov, med njimi so pravniki, pedagogi, socialni delavci, glasbeniki in drugi. Za takšno delo je potrebna predvsem visoka notranja motivacija, poudarja Tadičeva. Sama si še želi, da bi se pri nas spremenila splošna podoba pravosodnega in zaporskega sistema v medijih.
