Leto 2015 bo leto železnic
Politika Petra Stopar
Prvi pogoj za gospodarski razvoj regij in države je učinkovita in posodobljena prometna infrastruktura. Tako je prednostne naloge na področju vlaganja v ceste in železnice Ministrstvo za infrastrukturo minuli teden predstavilo diplomatom na Brdu pri Kranju, pa tudi v Državnem svetu.
Po nekaj desetletjih, ko se v železniško infrastrukturo ni vlagalo praktično nič, sta leti 2014 in 2015 leti z največjim deležem vlaganj v železnice. Na ministrstvu menijo, da je ta infrastruktura izjemno družbeno pomembna, saj omogoča doseganje okoljskih, družbenih, ekonomskih in prometno-varnostnih ciljev, je državnim svetnikom na posvetu pojasnil Gašperšič in naštel najpomembnejše projekte.
»Največji izmed njih je drugi tir Divača-Koper, kjer skušamo sestaviti finančno konstrukcijo s kombinacijo evropskih, proračunskih sredstev in drugih virov. V primeru, da bi Slovenija 2. tir skoraj v celoti financirala iz proračunskih ali dolžniških virov, bi to popolnoma zavrlo vzdrževanje in razvoj druge obstoječe in tudi prepotrebne nove infrastrukture. Torej, pred nami so izzivi drugačnega razmišljanja in inovativnih pristopov in verjamem, da smo kot družba dovolj zreli za to,« meni minister.
Prvi sestanek delovne skupine, ki išče možnosti za financiranje drugega tira, še ni prinesel veliko novega. Sogovorniki so se strinjali, da možnosti, da bi projekt skoraj v celoti financirali iz proračunskih ali dolžniških virov, ni. Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes poudarja, da so prioritete jasne, to pa je zagotoviti glavni križ, ki bo prevozen, bo omogočal nosilnost in normalne hitrosti »in da lahko z eno lokomotivo pripelješ iz Kopra do Hodoša oz. do Dunaja«. Kot pravi, je to njihov cilj: »Upam, da tudi cilj ministrstva, ker danes je treba lokomotivo zamenjat štirikrat do meje in to je ključen problem, ki nastane pri vseh teh stroških, ki jih imamo.«
Le ob posodobljenih progah se bo lažje razvijalo tudi pristanišče Luka Koper, ki po ministrovih besedah v naslednjih petnajstih letih predvideva povečanje pretovora do 35 ali celo 40 milijonov ton. Potrebno pa bi bilo izvesti celovito posodobitev omrežja na Sredozemskem in Baltsko – Jadranskem koridorju.
