Brezjanska bazilika že 15 let slovensko narodno svetišče

Cerkev na Slovenskem | 01.01.2015, 12:15 Marta Jerebič

Na Brezjah danes obhajajo 15. obletnico razglasitve bazilike Marije Pomagaj za slovensko Marijino narodno svetišče. Slovesno somaševanje na današnji praznik Marije, Božje matere bo ob 16. uri vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki bo posvetil nov oltar, v katerega bodo vstavili relikvije blaženega Alojzija Grozdeta. Ta je mučeniške smrti umrl na današnji dan leta 1943 v Mirni. Tu je bila zato dopoldne obletna sveta maša, ki ji je sledila molitev pri križu ob potoku Vejeršca pod mirnskim gradom, kjer so našli Grozdetovo truplo.

Dolgoletno priljubljeno romarsko središče na Brezjah je za slovensko Marijino narodno svetišče leta 2000 razglasila Slovenska škofovska konferenca. Častni naslov manjše bazilike pa je svetišču leta 1988 podelil papež Janez Pavel II., ki je ob svojem prihodu v Slovenijo leta 1996 Brezje tudi obiskal.

Svetišče na Brezjah se je skozi čas nekajkrat spreminjalo. Na mestu sedanje bazilike je v 15. stoletju stala skromna cerkev sv. Vida, ki so ji nekaj stoletij pozneje postavili še stransko kapelo, posvečeno Mariji Pomočnici. Število Marijinih častilcev je naraslo, ko je kapela dobila sliko Marije Pomagaj, ki je sedaj široko poznan simbol Brezij.

Kot piše na spletnih straneh svetišča, je slika nastala po zaobljubi kranjskega slikarja Leopolda Layerja, ki se je v stiski odločil, da bo v času francoske okupacije svoj talent uporabil za ponarejanje bankovcev, zaradi česar je končal v ječi. Tam se je zaobljubil, da bo poslikal omenjeno Marijino kapelo na Brezjah, če ga Marija obvaruje in reši. Po prihodu iz ječe je Layer leta 1814 izpolnil obljubo in poslikal kapelo s freskami, obenem pa naslikal tudi Marijino podobo, h kateri so romali verniki iz bližnje in daljne okolice.

Središče vernih Slovencev so Brezje postale po letu 1863, ko se je po poročanju o čudežni ozdravitvi 18-letne Marije Tavčar iz Begunj na Gorenjskem število romarjev še povečevalo. O več ozdravitvah na Marijino priprošnjo pripovedujejo tudi predmeti, zapisi in votivne podobe, ki jih romarji še danes v zahvalo puščajo za Marijinim oltarjem.

Na Brezjah, ki jih letno obišče okoli 400.000 ljudi, je med najbolj obiskanimi vsakoletno junijsko romanje bolnikov in invalidov, množica vernikov pa se tja odpravi tudi na avgustovski praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren.