Parolin: Frančiškova vloga pri zbliževanju ZDA in Kube ključna
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Vloga papeža Frančiška pri zbliževanju ZDA in Kube je bila ključna, je za Radio Vatikan poudaril vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin. Po njegovih besedah k temu ni pripomoglo samo pismo, ki ga je poslal obema predsednikoma, ampak tudi dejstvo, da Frančišek prihaja iz Latinske Amerike in pozna problem. Napoved normalizacije diplomatskih odnosov med ZDA in Kubo sta medtem pozdravili tudi škofovski konferenci obeh držav.
Vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, si od normalizacije diplomatskih odnosov med ZDA in Kubo obeta tudi pozitivne sadove za Cerkev na Kubi. »Prepričan sem, da bo to Cerkvi pomagalo, da bo lahko bolje opravljala svoje poslanstvo znotraj kubanske družbe.«
Tudi kubanski škofje upajo, da bo namera obeh predsednikov prispevala h gmotni in duhovni blaginji naroda. Ameriški škofje pa upajo, da bodo odstranjene vse ovire pri potovanjih na Kubo, odstranjen termin terorist, s katero se označuje vse stvarnosti na Kubi, in da bo prišlo do trgovinske izmenjave. Zavzeli so se tudi za sodelovanje na področju okoljevarstva, nadzora nad trgovino drog in trgovino z ljudmi ter na znanstvenem področju.
Dejstvo, da je papež Frančišek že večkrat posredoval ali vsaj poskušal posredovati v sporih, nam jasno kaže, kako se ne boji nobenega dialoga. Zanj je nasploh znano, da si prizadeva za kulturo srečanja. Spomnimo samo na obisk na razdeljenem korejskem polotoku in v Sveti deželi, kjer je izraelskega in palestinskega predsednika povabil k molitvi za mir, ki je nato potekala v vatikanskih vrtovih.
»Papež Frančišek se vmešava v konflikte. Ni papež, ki le blagoslavlja. Izrabi prid ure, sprte strani so bile verjetno utrujene prerekanja ali se bolj bojijo mrtvila kakor spremembe, kakorkoli že, bila je priložnost za delovanje. Tu smemo biti nekoliko ponosni na našega papeža," zadevo komentira urednik nemškega programa Radia Vatikan p. Bernd Hagenkord. A dodaja, da ne smemo pozabiti na to, kaj so za zbliževanje obeh držav naredili že prejšnji papeži – gre za politiko majhnih korakov. Brez spektakla in nemara tudi ne vedno uspešna. Poglejmo samo Palestino in Izrael. Tam je Frančišek pokazal, da je srečanje mogoče, učinka še ni. Še. Toda Kuba kaže vsem nam, da je sprememba mogoča. Samo ne smeš se bati konfliktov, še dodaja p. Hagenkord.
