Frančišek dopolnil Komisijo za zaščito otrok
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek je včeraj imenova lnove člane Komisije za zaščito otrok, tako da sedaj šteje 17 članov. Od tega je 10 laikov in skoraj polovica oziroma 8 žensk. Člani prihajajo z vseh celin in zastopajo različne kulture in razmere. Na zasedanju se bodo sestali od 6. do 8. februarja v Vatikanu.
Papež je v organ, ki ga je ustanovil marca, med drugim poklical izvedence iz Bogote, Južne Afrike, Zambije, Avstralije in s Filipinov. Paleta strokovnosti je široka, tako so zastopani psihoterapevti, pedagogi, socialni delavci, teologi in pravniki, pojasnjuje vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi.
Poleg dosedanje članice Irke Marie Collins, ki je bila zlorabljena kot dekle, bo v skupini izvedencev odslej še en zastopnik žrtev. Gre za Britanca Petra Saundersa, ki je kakor Collinsova osnoval lastno skupino za zaščito žrtev in se je julija v Vatikanu srečal s papežem.
Med novimi člani sta tudi kolumbijski duhovnik Luis Manuel Ali Herrera, ki poučuje v Bogoti kot profesor psihologije, in filipinski terapevt za otroke in mlade Gabriel Dy-Liacco. Iz Nove Zelandije prihaja narodni voditelj za profesionalne standarde v Cerkvi Bill Kilgallon, iz Zambije izvedenka za zaščito otrok, trgovanje z ljudmi in pravice beguncev Kayula Gertrude Lesa. Poleg tega je papež v komisijo poklical tajnico južnoafriške škofovske konference redovnico in učiteljico Hermenegild Makoro, avstralsko izvedenko za cerkveno socialno delo Kathleen McCormak in ameriško socialno delavko Krysten Winter-Green, ki deluje na področju zaščite otrok ter pomoči bolnikom z aidsom in brezdomcem.
Komisija naj bi se ukvarjala zlasti z zaščito mladoletnih pred spolnimi zlorabami. Njene naloge in pristojnosti še niso natančno določene. Vodi jo bostonski kardinal Sean O'Malley, ki prinaša iz svoje škofije široko izkušnjo na področju obravnave primerov zlorab in preprečevanja.
»Komisija je kompetentna in ima tudi potrebne izkušnje, da se resno loti tega problema,« je še dejal p. Lombardi in dodal, da se Cerkev loteva te rane našega časa ne samo v Cerkvi, ampak tudi znotraj širših kulturnih okoliščin.
