Zanimanja vse več, uporaba usiha
Matjaž Merljak
Na 13. strokovno-znanstvenem posvetu Ko ni več meja, ki ga je pripravil Svetovni slovenski kongres SSK, je Nanti Olip predstavil razmere na področju uporabe slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem.
Strokovni posvet, ki je potekal v torek, 25. novembra 2014, v prostorih SSK v Ljubljani, je imel temo Meje slovenskega kulturnega prostora. Olip je navedel, da se v deželi slovensko govori v javnih ustanovah, v šolskem ter tudi cerkvenem področju. Slednje je tisto, kjer je slovenščina močno prisotna v javnosti. Ni še rešeno področje starih v domovih za ostarele kot javnih institucij. Ti nimajo nobenega statusa in na obzorju ni nobene ureditve ali rešitve. Za ohranjanje slovenščine je zelo pomembna društvena
Jezikovna podoba se je v 35-ih letih spremenila. Na eni strani je slovenščina bolj atraktivna - vedno več Korošcev se je pripravljeno učiti slovensko, na drugi strani pa v javnosti vse bolj izginja v vsakodnevni komunikaciji, vedno manj je tudi občevalni jezik v družinah, tudi v gostilnah.
Olip še ugotavlja, da prenosa jezika iz roda v rod, kot je bil včasih, danes ni več in da je narodna zavest, ki je pospeševalen faktor, pod udarom ter dodaja: „Vse večji sram je v javnosti govoriti slovensko.“ Pravi še, da se je za vsak delež slovenščine v javnosti treba boriti: „Temelj ohranjevanja jezika je družina, a vse več je mešanih zakonov in prenos jezika obstaja le tam, kjer slovenščina ni podrejen jezik.“
Podčrtal je visok standard slovenščine v javnosti v kulturnih društvih na Koroškem, zelo prisotna je tudi v Cerkvi, saj je 72 javno priznanih dvojezičnih far, v katerih ne gre podcenjevati pomena cerkvenega petja in bogoslužnih obredov.
