Kristusa, kralja praznovali v Buenos Airesu

| 16.12.2014, 13:24 Matjaž Merljak

V Buenos Airesu smo tudi letos slovesno obhajali praznik Kristusa, kralja. V nedeljo, 23. novembra 2014, ob 10. uri smo se zbrali v cerkvi Marije Pomagaj k uri češčenja Kristusa Kralja v zakramentu evharistije. Obred je vodil msgr. dr. Jure Rode, ki je izpostavil Najsvetejše. Sledilo je češčenje; besedilo je izbrala Veronika Malovrh.

Voditelji so brali molitve, verniki smo zbrano odgovarjali. Vmes smo peli evharistične pesmi na čast Kristusu Kralju. Molili smo litanije Presvetega Srca Jezusovega z vmesnimi odpevi. Po litanijah je bil blagoslov z Najsvetejšim.

Sveto mašo, za vse žive in pokojne asistente in člane Katoliške akcije je daroval dr. Jure Rode. Med češčenjem in sv. mašo je prepeval in tudi vodil ljudsko petje pevski zbor s Pristave; dirigirali sta med češčenjem ga. Mojca Jelenc, med mašo Marjanka Grohar, pod vodstvom gospe Anke Savelli Gaser, ki jih je tudi spremljala na harmonij.

Posamezne dele maše je napovedoval Janez Filipič. Med mašo je spovedoval g. Franci Cukjati. Pri pridigi se je dr. Rode najprej spomnil pokojnih duhovnikov g. Janeza Kalana, g. Gregorija Malija in dr. Alojzija Starca. Podal je zgled sv. Avguština, ki je želel svojo mater pokapati v Afriki; umrla je namreč v Italiji, pa je sv. Monika rekla sinovoma, da je dovolj, da zanjo molita, pokopljeta pa naj jo kjerkoli. Omenil je, da za toliko naših žrtev ne vemo, kje so njih trupla, lahko pa zanje molimo in darujemo sv. maše. Nadaljeval je, da je praznik Kristusa Kralja priložnost, da se zavestno odločimo za Boga. Benedikt XVI. je rekel, da se mora človek odločiti za Boga. Janez Pavel II. je odločno povedal, da se mora katoličan opredeliti za Kristusa, ki je rekel, da nihče ne more služiti dvema gospodoma. Ob koncu časov bo Kristus svoje kraljevanje izročil Očetu in vsi, ki so bili z njim, bodo vstali. Z dobrimi deli, ki jih v življenje naredimo, je odgovor jasen in to bo naš končni izpit.

Po maši smo opravili pokop posmrtnih ostankov g. Janeza Kalana, g. Gregorija Malija in simbolično dr. Alojzija Starca. Pred pokopom je o g. Janezu Kalanu nanizala vrsto spominov nanj prof. Neda Vesel Dolenc. Na kratko je podala njegov življenjepis, duhovniško delo in poudarila povezanost in ljubezen do slovenskih družin v ramoškem okolju. Bil je tudi pisatelj; veliko svojih spisov je objavil v Duhovnem življenju.

O g. Gregoriju Maliju je njegova pranečakinja Helena Rode prebrala zapis o požigu cerkve v Ajdovcu in trpljenju g. Malija, ki se je vse življenje žrtvoval v spravo za bogoskrunstvo, ker mu iz goreče cerkve niso pustili rešiti niti Najsvetejšega. G. Mali je bil goreč duhovnik; bil je tudi pesnik in po njegovi smrti so izdali zbor njegovih 1111 pesmi. Njih vsebina je bila Bog in domovina.

Gospa Nuška Belič pa se je spomnila dr. Alojzija Starca. Mama mu je umrla, ko je bil še otrok. V begunstvu je končal gimnazijo, v Argentini je vstopil v semenišče. Ves čas svojega duhovniškega življenja je deloval v slovenskem dušnem pastirstvu. Poleg drugega duhovniškega dela je urejal Oznanilo in Duhovno življenje. Bil je delegat slovenskih dušnih pastirjev, posebej je deloval med mladimi, ki jih je ljubil in se zanimal za vsakega posameznika.

Ob vstajenjski pesmi smo pokopali naše drage dušne pastirje, v upanju, da se bomo nekoč z njimi srečali v blaženi večnosti.

Kristus, večni kralj neba,

mora biti kralj sveta.

Praznik Kristusa Kralja je leta 1925 uvedel papež Pij XI. Po prenovi cerkvenega koledarja leta 1960 je bil Kristus Kralj opredeljen kot praznik prvega reda. Pavel VI. je leta 1969 za praznik Kristusa Kralja določil nov datum na zadnjo nedeljo v cerkvenem letu.