Papež na srečanju s slepimi in slabovidnimi
Papež: življenje po vrednotah zahteva hojo proti toku
Svet Marjana Debevec
Papež Frančišek je dopoldne sprejel predstavnike Družbe Gabriela Rosseta in člane Doma Naše ljube Gospe iz Sansabrija, ki delujejo na področju pomoči brezdomcem. Poudaril je, da globoko ceni njihovo delo za revne in pomoči potrebne ljudi ter za vse tiste, ki jih družba odklanja, ker nimajo strehe nad glavo, ker so brez hrane, brez dela in zato tudi brez temeljnega dostojanstva. Ker danes obhajamo god sv. Lucije, zavetnice slepih, pa se je sveti oče srečal tudi z nacionalnim odborom italijanske zveze slepih in slabovidnih.
Papež Frančišek je spregovoril o vrednotah, ki jih lahko delimo verni, kot tudi neverni, h katerim nas vabi sv. Lucija. Prva je pogum. Lucija je bila mlada in krhka ženska, ki pa je zelo pogumno sprejela mučenje in nasilno smrt. Njen pogum je izviral iz vstalega Kristusa. Po papeževih besedah vsi potrebujemo pogum, da se soočimo s preizkušnjami življenja. „Še posebej ga potrebujejo slepi in slabovidni, da se ne zaprejo vas in v svoje samopomilovanje, ampak se odprejo resničnosti, drugim ljudem, družbi; da se naučijo spoznavati in vrednotiti zmožnosti, ki jih je Gospod dal vsakomur, zares vsakomur, brez izjeme! Za to pa je potreben pogum“, je dejal sveti oče.
Druga vrednota je povezana s tem, da Lucija ni bila sama, temveč je bila del skupnosti. Zato je tudi zanje tako pomembno, da so združenje. To pa ni le seštevek posameznikov, ampak je veliko več. „Prav osebe, ki so za kaj prikrajšane, s svojo izkušnjo vsem govorijo, da nismo ustvarjeni za to, da bi bili osamljeni, ampak da smo ustvarjeni za odnose, da se dopolnjujemo, si pomagamo, se spremljamo in se medsebojno podpiramo. Njihova prisotnost nas spodbuja, da smo skupnost, da se medsebojno sprejmemo z našimi omejitvami.“
Lucija pa nam nazadnje pravi tudi, da je življenje ustvarjeno zato, da bi bilo podarjeno. Vrednota podaritve samega sebe je univerzalna, je skrivnost prave sreče. Človek se ne uresniči v polnosti, ko nekaj ima ali ko dela, ampak ko ljubi. „Če živimo po teh vrednotah, lahko tudi danes naletimo na nerazumevanja. Zahteva napor, da gremo proti toku. To nas ne sme presenetiti. Pričevanje od nas vedno zahteva, ga zanj osebno plačamo. Sodobna družba, ki močno poudarja individualistične pravice, tvega, da bo pozabila na občestveno razsežnost in zastonjski dar samega sebe za druge“, je še dejal papež Frančišek.
