Vodstvo KGZS
Bo država povišala zakupnine kmetijskih zemljišč?
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije poziva Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS naj ob oblikovanju cenika zakupnin za prihodnje leto upošteva merila aktivne zemljiške politike in zakupnine zniža, ter konča s prakso logike kapitala pri upravljanju s kmetijskimi zemljišči.
Po mnenju KGZS Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zasleduje logiko kapitala, saj se zakupnine iz leta v leto višajo, izjemen skok, kar za 16,7 odstotka pa se je zgodil pri najemninah za letošnje leto. Sklad je slednje opravičeval z napovedanim davkom na nepremičnine, ko pa do njegove uvedbe ni prišlo, najemnin kljub pozivom ni znižal.
Pozivu zbornice niso prisluhnili niti v svetu sklada niti na kmetijskem ministrstvu. Sklad namreč podražitve pojasnjuje tudi s tem, da ima veliko obveznosti iz naslova denacionalizacije, da želi država povečati delež gozdnih zemljišč ter da so cene najema kmetijskih zemljišč sklada nižje kot na prostem trgu.
Direktor KGZS Branko Ravnik temu oporeka:"Mi seveda razumemo, da so obveznosti po denacionalizaciji, ki jih ima Slovenska odškodninska družba velike, ampak Sklad je v postopku denacionalizacije svoje oddelal. Politika te države je bila ves čas, da se kmetijska zemljišča in gozdove vrača v naravi in obveznosti so bile s tem poravnane. Obveznosti, ki jih ima še Sklad, so obveznosti Sklada, ne Slovenske odškodninske družbe. Zato je nerazumno, da se to da kot utemeljitev in se potem zato povečujejo zakupnine..."
V zbornici menijo, da si je država očitno zadala cilj, da za pokritje denacionalizacijskih obveznosti prevali breme na zakupnike kmetijskih zemljišč, ki se temu ne morejo izogniti. Nujno bi bilo treba po mnenju zbornice tudi ponovno preveriti, ali so zakonsko določeni transferji, kot so davek od dobička in obveznosti do Slovenske odškodninske družbe, še upravičeni, saj to zmanjšuje finančno moč sklada.
Sporna praksa licitacij
Zbornica opozarja tudi na neprimerno prakso dodeljevanja kmetijskih zemljišč v zakup v primerih, ko gre za enakovredne prednostne upravičence. Model licitacije, ki so ga uvedli namreč kmetije, ki nujno potrebujejo nova zemljišča sili v neracionalne odločitve, ki ogrožajo njihov obstanek
Sklad je namreč v enem od takih letošnjih primerov dosegel najemnino v višini 600 evrov za hektar zakupljenega kmetijskega zemljišča, prav iz naslova licitacij pa so zbrali za 25.000 evrov več najemnin, kot če bi zemljišča oddali po redni ceni.
Kapitalska logika države
V zbornici tako visoka zvišanja zakupnine razumejo tudi kot nov pristop države pri upravljanju s kmetijskimi zemljišči, s katerim se v celoti zanemarja sledenje ciljem aktivne zemljiške politike in ki v ospredje postavlja kapitalsko logiko. Omenjeni primeri predstavljajo dodatno skrb za kmete, ki zakupujejo kmetijska zemljišča, saj bodo tej kapitalski logiki najverjetneje sledili tudi zasebni lastniki zemljišč, ki zemljo oddajajo v najem. "Apetiti bodo vse večji," je opozoril Ravnik.
Poskusili bodo doseči spremembo zakona
Če Sklad ne bo znižal zakupnin na raven iz leta 2013, v zbornici napovedujejo spremembo zakona o skladu kmetijskih zemljišč, in sicer spremembo sestave sveta sklada, saj so v njem trenutno le predstavniki ministrstev, ni pa predstavnika uporabnikov.
