Martin Žvelc
Naš gost: Martin Žvelc
Blaž Lesnik
Elektro inženir in glasbenik, mojster zvoka in avtor uspešnic iz osemdesetih let. Danes v nacionalni radijski in televizijski hiši skrbi za digitalizacijo obsežnega zvočnega in filmskega gradiva. Martin Žvelc je človek, ki mu je radijsko delo blizu (odlično se je znašel tudi v vlogi sogovornika pred našim mikrofonom), zato smo ga v mesecu jubileja našega radia povabili k pogovoru.
"Polovico svojega življanja sem se ukvarjal z elektroniko, drugo polovico z glasbo - oboje je bil moj hobi. Nikjer drugje v Sloveniji, v katerikoli tovarni, si ne bi mogel tega privoščiti oziroma, nikjer ne bi mogel uživat v vsem tem delu, ki sem ga imel", pravi Martin Žvelc, ki je svoje prve korake v svet radia naredil še kot štipendist v času napovedovalcev Jerneja Pikla, Ajde Kalan, Milanke Bavcon, Janeza Kranjca...
Pogovor se je začel pri začetkih njegove poti, ki ga je vodila od radijske tehnike h glasbi in potem spet nazaj k obdelavi zvoka. Na vprašanje, ali mu je bližja živa glasba ali pa posnetki, odgovarja: "Absolutno ne maram stvari na play back. Seveda se vćasih temu ne da izogniti, treba je na hitro nekaj posneti, ni možnosti, da bi se postavili instrumenti...Takrat se imitira petje, igranje, a to ni to. Bistvena prednost živega igranja je, da se ves čas pogovarjaš z glasbeniki, ki igrajo s teboj".
Martin Žvelc je v različnih zasedbah, predsvem pa z legendarno pop skupino 80-ih let 12. nadstropje veliko nastopal v živo. Danes pa skrbi za mediateko v RTV Slovenija. Radijski arhiv je, pravi, pod streho, digitalizacija filmskega arhiva pa jih bo zaposlovala še kar precej let - vsega filmskega gradiva je namreč za 120 ton. Priganja jih sindrom ocetne kisline, ki grozi filmskim trakovom. "Ta sindrom se sicer da upočasniti z nižjo temperaturo. Tudi gradivo, ki ga bomo digitalizirali, bomo dali v hladilnico na vsaj - 4 stopinje C, da se proces propadanja ustavi. A mislim, da smo se za digitalizacijo odločili ravno pravi čas. Če bi danes začeli, bi bil problem operativnega znanja veliko večji, največji problem pa je, da ni več rezervnih delov. V letošnjem letu sem naročil zadnjo količino magnetofonski glav".
