VIDEO: Papež v Turčiji - Ankara

Cerkev po svetu | 28.11.2014, 16:25 Marta Jerebič

Papež je ob 12. uri prispel v Ankaro in tako začel svoje 6. mednarodno potovanje. anašnji prvi dan v prestolnici je namenjen političnim predstavnikom. Najprej je obiskal Atatürkov mavzolej, ki je bil zgrajen med leti 1944 in 1953, v njem pa se nahajajo posmrtni ostanki Mustafe Kemala - Atatürka, ki je bil ustanovitelj in prvi predsednik turške republike. Od tam se je papež v spremstvu konjenikov odpeljal v predsedniško palačo, imenovano tudi 'bela palača'. Gre za povsem novo luksuzno zgradbo, ki je bila odprta pred dvema mesecema. Celotna struktura zaobjema tisoč sob, tudi mošejo, ki lahko sprejme več kot 5 tisoč vernikov. V tej palači je torej za zaprtimi vrati potekal pogovor med papežem in predsednikom Erdoganom, v njej pa je sveti oče nagovoril tudi predstavnike oblasti.

Medverski dialog in mir

Frančišek je pozval k poglobitvi medverskega dialoga, zagotavljanju verske svobode vsem in gradnji trdnega miru. Kot je dejal, je Bližnji vzhod že preveč let prizorišče bratomornih vojn, kot da je edini možen odgovor na vojno in nasilje nova vojna in nasilje. »Koliko časa bo moral Bližnji vzhod še trpeti zaradi pomanjkanja miru? Ne smemo se vdati pred stalnimi konflikti, kot da izboljšanje situacije na boljše ne bi bilo mogoče. Z Božjo pomočjo lahko in moramo vedno obnavljati pogum za mir!« je bil jasen papež.

Velik prispevek miru je po njegovih besedah medverski in medkulturni dialog, s katerim se izloča vsaka oblika fundamentalizma in terorizma, ki ponižuje dostojanstvo vseh ljudi in zlorablja vero. Fanatizmu in fundamentalizmu, neracionalnim fobijam, ki spodbujajo nerazumevanja in diskriminacije, se je treba zoperstaviti s solidarnostjo vernikov, ki temelji na spoštovanju človeškega življenja in verske svobode, pa tudi z zagotavljanjem vsega, kar je potrebno za dostojno življenje, in skrbjo za naravno okolje,« je poudaril papež. Vse to po njegovih besedah nujno potrebujejo države Bližnjega vzhoda, da bi končno lahko zamenjale smer in prispevale k pozitivnemu izidu mirovnega procesa.

Frančišek je nato spomnil na konflikte v regiji, zlasti v Siriji in Iraku, kjer teroristično nasilje ne pojenja. Spregovoril je o kršenju najosnovnejšega humanitarnega prava pri zapornikih in etničnih skupinah, še vedno prihaja do težkega preganjanja manjšin, zlasti, a ne samo, kristjanov in jazidov, ki so morali zapustiti svoje domove in domovino. Papež je pohvalil Turčijo, da je sprejela veliko število teh beguncev, nato pa znova opozoril, da je zaustavitev krivičnega napadalca dopustna, a vedno v spoštovanju mednarodnega prava, rešitev problema pa ne sme biti zaupana samo vojaškemu odgovoru. »Potrebna je večja skupna zavzetost, ki bo temeljila na vzajemnem zaupanju in bo omogočila trajen mir ter sredstva namenila ne oboroževanju, ampak pristnim bojem, vrednih človeka: bojem proti lakoti in boleznim, za trajnostni razvoj in varovanje stvarstva, za pomoč v mnogih oblikah revščine in odrinjenosti, ki jih ne manjka niti v sodobnem svetu.«

Turčija ima v tem smislu veliko odgovornost, je še dejal papež.

Papež verskim voditeljem: Vsi, ki častijo Boga, naj bi bili možje in žene miru

Po srečanju s predstavniki oblasti, se je sveti oče odpravil v oddelek za verska vprašanja, kjer so ga sprejeli verski in politični voditelji, tako muslimani kot kristjani. Spomnil je, da je navada papežev, da se v vsaki državi srečajo tudi z drugimi verskimi skupnostmi. Dialog med verskimi voditelji je po njegovih besedah velikega pomena. Dokazuje namreč, da je medsebojno spoštovanje in prijateljstvo kljub razlikam mogoče.

Prijateljstvo med verstvi ima po papeževih besedah še poseben pomen v kriznih časih, kot so današnji. Spomnil je na vojne, ki sejejo smrt in uničenje; napetosti in medverske ter med etične konflikte; na revščino in lakoto, ki prizadeneta na sto tisoče ljudi ter na na uničevanje okolja. Na Bližnjem Vzhodu, še posebej v Siriji in Iraku vsi trpijo zaradi posledic konfliktov, življenjske okoliščine so dramatične, je poudaril papež. Spomnil je na trpljenje mnogih otrok, mater, ostarelih, beguncev ter na nasilje vseh vrst. »Še posebej je zaskrbljujoče, da so zaradi skrajnih skupin predvsem kristjani in jazidi nečloveško trpeli in še trpijo samo zaradi svoje verske in narodnostne pripadnosti«, je dejal papež Frančišek. Mnogi so morali pobegniti, nasilje pa je prizadelo tudi svete kraje in stavbe kulturne dediščine, kot da bi hoteli izbrisati vsak spomin nanje.

Verski voditelji imajo zato po papeževih besedah dolžnost obsoditi vsako kršenje dostojanstva človeka in njegovih pravic. Človeško življenje, ki je dar Boga Stvarnika, ima namreč po njegovih besedah sveti značaj. »Vsi, ki častijo Boga, naj bi zato bili možje in žene miru,sposobni živeti kot bratje in sestre«, je bil odločen papež.

Obsodbi teh dejanj pa mora po njegovih besedah slediti skupno iskanje primernih rešitev, kar zahteva sodelovanje vseh strani. Dragocen prispevek lahko dajo tudi verski voditelji. Muslimani in kristjani namreč po papeževih besedah posedujemo neprecenljive duhovne zaklade. Če jih bomo priznali in razvijali preko medverskega dialoga, nam bo to po papeževih besedah pomagalo braniti moralne vrednote, mir in svobodo v družbi. To pa vodi do solidarnosti in pomoči najbolj potrebnim. Ob tem je sveti oče povedal še, kako ceni to, kar turški narod dela za begunce.

Jutri v Istanbul

Papež Frančišek se je popoldne sestal še s premierjem Davutoglujem in predsednikom urada za verske zadeve. Jutri in v nedeljo se bo mudil v Istanbulu, kjer bo v stolnici daroval sveto mašo in se srečal z majhno turško katoliško skupnostjo. Še prej bo obiskal Hagio Sofijo, nekdaj največjo krščansko cerkev, ki so jo po otomanskem zavzetju Konstantinopla leta 1453 spremenili v mošejo, od leta 1935 pa je muzej. Obiskal bo tudi Modro mošejo, kar je pomembno dejanje za medverski dialog. Popoldne bo sledil še glavni cilj njegovega potovanja – srečanje z ekumenskim patriarhom Bartolomejem, s katerim bosta nato v nedeljo, na praznik sv. Andreja, zavetnika ekumenskega patriarhata, podpisala tudi skupno izjavo.

Turčija država, ki pomaga številnim vojnim beguncem

Papež Frančišek je na letalu izrekel tudi kratko dobrodošlico novinarjem. Dejal je, da je njihovo delo podpora, pomoč in tudi služenje svetu, saj ta po njih spoznava versko in človekoljubno dejavnost. Turčija je v tem trenutku priča, a hkrati tudi pomaga številnim, ki so pribežali z območij spopadov, je dejal in se jim zahvalil za služenje ter obljubil, da bo na povratnem letu odgovarjal na njihova vprašanja.

Kardinal Parolin o papeževem potovanju v Turčijo

Po besedah vatikanskega državnega tajnika, kardinala Pietra Parolina, so ključni vidiki papeževega potovanja v Turčijo trije: okrepiti bratske odnose med kristjani, spodbuditi dialog in mir na Bližnjem vzhodu ter podpreti vero tamkajšnje majhne katoliške skupnosti.

Papež bo v nedeljo podpisal skupno izjavo z ekumenskim patriarhom Bartolomejem, kar bo nadaljevanje podpisa tiste izjave, ki sta jo skupaj podpisala maja letos v Jeruzalemu. »Namen je okrepiti vezi prijateljstva, sodelovanja, dialoga med obema Cerkvama in izraziti zaskrbljenost zaradi razmer in usode številnih kristjanov, ki se nahajajo v težkih razmerah in so preganjani, predvsem na območju Bližnjega vzhoda.«

Kardinal Parolin je ob tem dejal, da je rešitev za Bližnji vzhod lažja, a hkrati težja, kot bi si kdo mislil – odložiti orožje in začeti dialog, pogajanja. »Nepojmljiva je vojaška rešitev, samo enostranska rešitev, ki bi jo vsilila samo ena stran. Sveti sedež je vedno rekel: rešitev ne more biti drugačna kot regionalna, ki zajema vse in pri tem upošteva interese in pričakovanja vseh vpletenih strani.«

Namen papeževega obiska je tudi okrepiti katoliško Cerkev v Turčiji: »V prvi vrsti želi pokazati skrb za majhno krajevno Cerkev, ki je v preteklih letih doživela tudi boleče preganjanje, a kljub temu vztrajala v svojem poslanstvu. Papež želi s svojo prisotnostjo potrditi tudi dialog z islamom, ki je zelo pomemben,« je še dejal kardinal Parolin.

98 odstotkov turškega prebivalstva je muslimanov, kristjanov je manj kot odstotek.