Palestinci tudi 10 let po Arafatovi smrti še nimajo svoje države
Svet | 11.11.2014, 10:18 Marjana Debevec
Ob 10. obletnici smrti Jaserja Arafata, ki je svoje življenje posvetil boju Palestincev za lastno državo, na Bližnjem vzhodu še vedno ni miru. Dva Palestinca sta včeraj v ločenih napadih z noži napadla Izraelce v Tel Avivu in na Zahodnem bregu. Ubita sta bila izraelski vojak in 25-letna ženska. Napada sta se zgodila v času, ko Izrael poskuša zajeziti nasilje v vzhodnem Jeruzalemu ter bližnjih arabskih mestih in vaseh v Izraelu. To je sicer izbruhnilo potem, ko je policija v nedeljo ustrelila 22-letnega izraelskega Arabca.
Že pred včerajšnjima umoroma se je v več arabskih vaseh na severu Izraela na protestnem pohodu zbralo več tisoč šolarjev in študentov. Zahtevali so kaznovanje policista, ki je ustrelil 22-letnika. Tako v Jeruzalemu kot na Zahodnem bregu je v minulih tednih prišlo do več nasilnih protestov, ki so že sprožili ugibanja, ali bi se lahko začela nova palestinska intifada. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je protestnike obsodil, da želijo uničiti Izrael in jim je zagrozil, da jim bo odvzel državljanstvo. Po seji vlade pa je finančni minister obsodil Netanjahujevo izjavo kot neodgovorno. „Človek je bil ubit in policija je v neprijetnem položaju; arabska skupnost trpi; ministri in politiki pa izkoriščajo te okoliščine za dosego političnih ciljev“, je dejal minister.
Mnogi se bojijo, da bi lahko nasilje še bolj izbruhnilo ob današnji 10. obletnici Arafatove smrti. Ta za večino Izraelcev še vedno predstavlja terorista in sovražnika številka ena, za večino Palestincev pa ikono boja za neodvisnost.
Spomnimo, da je Arafat leta 1958 zasnoval gverilsko gibanje Fatah, ki je pozivalo k oboroženemu odporu proti Izraelu. Fatah je sčasoma postal najmočnejše palestinsko gibanje, Arafat pa je prevzel vodenje Palestinske osvobodilne organizacije ter v Izraelu in tudi v ZDA dobil sloves neusmiljenega terorističnega voditelja.
Od uporabe nasilnih metod se je Arafatov boj sčasoma spremenil v zmernejšega. Leta 1988 se je presenetljivo odpovedal terorizmu in podprl pravico vseh strani v bližnjevzhodnem konfliktu, da živijo v miru. Potem ko sta s tedanjim izraelskim premierjem Jicakom Rabinom leta 1993 sklenila mirovne sporazume v Oslu, je leta 1994 prejel Nobelovo nagrado za mir. Leta 1996 je bil nato na prvih volitvah na palestinskih ozemljih uradno izvoljen za predsednika palestinskih avtonomnih oblasti.
Proti koncu Arafatovega življenja so se odnosi med Izraelom in Palestinci znova poslabšali. Leta 2000 je v Camp Davidu propadel nov poskus ZDA, da dosežejo mir na Bližnjem vzhodu. Oblast v Izraelu je prevzel skrajno desni Ariel Šaron, izbruhnila je druga intifada. Arafat je za Izrael in ZDA znova obveljal za glavno oviro miru na Bližnjem vzhodu.
Obenem je postajal vse bolj tarča kritik tudi med samimi Palestinci in začela so se krepiti bolj skrajna gibanja, med katerimi je Hamas. Zadnja tri leta je Arafat preživel ujet v svoji rezidenci v Ramali.
Kot vsako leto bo danes v Ramali potekala slovesnost v spomin na Arafatovo smrt. Potem ko sta se gibanji Fatah in Hamas pred meseci vsaj načeloma spravili in oblikovali vlado narodne enotnosti, naj bi sicer prvič doslej obletnico Arafatove smrti proslavili tudi v Gazi. A zaradi vala nasilja na Fatahove cilje v Gazi konec minulega tedna je ta poskus padel v vodo.
Medtem pa je generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon imenoval petčlansko komisijo za preiskavo napadov izraelske vojske na objekte ZN v Gazi v času ofenzive proti palestinskemu gibanju Hamas letos poleti. Ban je že pred mesecem dni izrazil ogorčenje zaradi bombardiranja šol ZN v Gazi.
Kljub na videz brezizhodni situaciji pa papež Frančišek še vedno verjame v mir. Kot je sam zatrdil, molitev s predsednoma Izraela in Palestine junija letos ni bila zaman. Ob obisku Svete dežele mesec dni pred tem pa je jasno zatrdil, da je treba tem razmeram narediti konec. Pozdravil je vse pobude za izgradnjo trajnega miru na območju in dodal, da je potrebno podvojiti prizadevanja v tej smeri, saj je prišel čas, da bi služili skupnemu dobremu. Priznati moramo pravico do obstoja obeh držav na tem območju, je še dejal papež Frančišek. Zaveda pa se, da bo morala na poti k taki prihodnosti, vsaka stran nekaj žrtvovati. Moli za to, da bi Palestinci in Izraelci stopili na pot miru. Če bo palestinskemu in izraelskemu narodu to uspelo, bi to lahko postal vzor za reševanje razmer na drugih kriznih območjih.
