Meje slovenskega kulturnega prostora

| 26.11.2014, 10:03 Matjaž Merljak

Svetovni slovenski kongres je v torek, 25. novembra 2014, v svojih prostorih na Cankarjevi v Ljubljani pripravil že 13. strokovno-znanstveni posvet Ko ni več meja. Z njim je želel utrditi občutenje povezanosti Slovencev z vsega jezikovnega področja ter okrepiti samozavest in istovetnost ljudi

V prvem delu so vabljeni gostje govorili o tradiciji preučevanja zamejskega in obmejnega prostora. Stane Granda je spregovoril o slovenstvu med centrom in periferijo, Sonja Novak Lukanovič je predstavila devet desetletij raziskovanja narodnostne problematike na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Samo Kristen je prikazal skupni slovenski kulturni prostor in koncept manjšinskih kulturnih avtonomij iz sredine dvajsetih let dvajsetega stoletja. Daniel Grafenauer je predstavil dr. Julija Felaherja (1895 - 1969) in njegova prizadevanja za narodnostni obstoj koroških Slovencev. Zaira Vidau pa je spregovorila o raziskovanju Slovencev v Italiji, razvoju, izzivih in perspektivah slovenskega kulturnega prostora ob 40. obletnici Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI.

Drugi del posveta je predstavil sedanje stanje in prihodnost kulturnega prostora. Marjan Sturm je spregovoril o slovenskem prostoru v mirovni regiji Alpe-Jadran in naglasil pomen odprtega dialoga, torej brez predsodkov s kom se pogovarjamo in s kom ne. Nanti Olip se je ustavil ob vprašanju prisotnosti slovenščine v javnosti na avstrijskem Koroškem. Opaža, da postaja slovenščina vse bolj popularna, saj se k dvojezičnemu pouku vpisuje vse več otrok, a izginja iz vsakdanje komunikacije. Temeljna za ohranjanje je družina, kot primer dobre prakse pa je navedel uporabo slovenščine v Cerkvi. Sergij Pahor je govoril o povezanosti šole in manjšine v Italiji. Tudi on je pokazal na to, kako pomembna je za ohranjanje slovenskega jezika in slovenske zavesti družina. Rudi Merljak je pokazal na drugačnost Slovencev, ki vpliva na stanje slovenskega naroda. Zavzel se je spremembo narodnega značaja, ki ne bo več zanemarjal domačega in upošteval, hvalil in uporabljal le tujega. Dejan Valentinčič je najprej spomnil na vlogo rojakov v sosednjih državah za osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije. Pokazal pa je na potrebo po miselnem preskoku v zavedanju matice do zamejcev in konretno predlagal spremenjen odnos v medijih in šolstvu. Peter Kovačič Peršin je pokazal na probleme pri uresničevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora in podčrtal potrebo, da se začnemo organizirati kot narodna družba.