Dejan Valentinčič o Slovencih v Reziji

Slovenci po svetu | 24.11.2014, 20:59 Matjaž Merljak

Kako živijo in kateri jezik govorijo ljudje v Reziji? Kakšen je njihov pravni položaj? Kako močna je protislovenska propaganda v dolini na drugi strani Kanina? Kje so spori in ali se prebivalci čutijo del slovenske manjšine ali ne? Vse to je iz obstoječe literature, s spremljanjem medijskega dogajanja in obiskovanjem Rezije raziskoval mladi raziskovalec in asistent za področje ustavnega prava in človekovih pravic na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici Dejan Valentinčič in izdal v monografiji Slovenci v Reziji?

Vprašaj v naslovu je postavljen z namenom. Rezija je del slovenske poselitve tega področja Evrope, rezijansko narečje sodi med slovenska, vprašanja pa je, za kaj se imajo sami prebivalci in kako se počutijo. Večina samih sebe ne bi opredelila za Slovence. Ti, ki se čutijo del manjšine, so pogosto v Sloveniji, ostali nimajo stikov. Mladi so se navadili hoditi v Bovec po nakupih ali na zabavo, a ljudje pri nas jih imajo za Italijane..

Ledeniška dolina, ki je od vseh strani obdana z gorami in je s cesto dobro povezana s furlansko nižino, cesta preko Učje v Slovenijo pa je slaba in v zimskem času zaprta, je od leta 1866 del italijanske države. V času železne zavese je bila meja z Jugoslavijo močno zaprta in italijanska propaganda je slovenstvo enačila s komunizmom. V ljudeh je še vedno prisoten strah. „Leta 2004 se je začela izredna protislovenska propaganda na ravni nekega društva. Predsednik tega društva je leta 2009 zmagal na občinskih volitvah in začel z zahtevami, da je občino Rezija treba izključiti iz seznama zaščitnega zakona, slovenskemu društvu je hotel odvzeti dom, 25. maja letos je spet zmagal na volitvah in tako naslednjih pet let ni pričakovati sprememb.“ Med nekaterimi ljudmi vlada brezbrižnost in se nočejo izpostaviti ter se s tem izognejo težavam.

Dejan Valentinčič dodaja, da Rezijani govorijo narečje, ki se ga da z dovolj truda razumeti, a ljudje niso imeli možnosti učiti se knjižne slovenščine ali se učiti o slovenski kulturi, kar bi krepilo narodno zavest. Od leta 1866 so v dolini izključno italijanske šole. Tudi slovenskih duhovnikov ni nikoli bilo, kot so bili v beneški Sloveniji Čedermaci. Bogoslužje je v italijanščini, le berilo pri maši ali kakšna pesem je v narečju.

Najbolj prisoten pričevalec slovenstva v dolini je društvo Rozajanski dum. To tudi sprejema veliko skupin iz Slovenije - turizem je nenazadnje pomemben vir preživetja. Deluje tudi folklorna skupina in Muzej rozajanskih ljudi. Slednja je edina organizacija, ki prejema podporo iz Slovenije. Vsi ostali zanjo niti ne zaprosijo, ker bi to lahko bil povod za napetosti, da želijo posloventiti dolino. Navezani so na slovenske organizacije v Trstu, Svet slovenskih organizacij in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo.

Rezija je po Valentinčičevem pripovedovanju drugačna od Tržaške in Goriške, dveh pokrajin v deželi Furlanija-Julijska krajina. Drugačni konflikti, ki vladajo tam, so ga pritegnili k raziskovanju. Leta 2010 je tako na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici zagovarjal diplomsko delo Pravna zaščita in življenje slovenske manjšine v Italiji, s poudarkom na Reziji. Nedavno izdana monografija je nastala na podlagi tega dela.

Pri zaščiti manjšine je Italija - tako ugotavlja sogovornik - povsem odpovedala, Slovenija pa nima učinkovitih vzvodov. Rešitev bi po njegovem morala priti iz Bruslja in ta bi morala nakazati, kakšno je v 21. stoletju spoštovanje človekovih pravic manjšine.

Slovenci v Reziji? je skupna monografija Univerze v Celovcu, Inštituta Karantanija, Inštituta dr. Jožeta Pučnika in Fakultete za državne in evropske študije. Izdajatelja knjige sta Univerza v Celovcu in založba Arte. Istočasno s slovensko izdajo je izšla knjiga še v angleškem jeziku, le z malo drugačnim naslovom in minimalnimi spremembami v besedilu.