
Pokojni člani SD Planica Melbourne
V Melbournu so se spomnili rajnih rojakov
Slovenci po svetu | 19.11.2014, 08:18 Matjaž Merljak
Lep in topel pozdrav iz Avstralije, natančneje kakor temu tukaj pravijo - from down under - ali iz spodnjega konca rdečega kontinenta. Sončni žarki se nam ponujajo v obilici, že tudi do 30 stopinj in več. Pričelo se je sicer zgodaj, vse pa je v božjih rokah.
Ljudje smo zelo radovedni. Kaj bi bilo, če bi vse vedeli? Je kar prav tako, da doživljamo dan za dnem, kakor nam je namenjeno in se prepustimo presenečenjem. Pomladansko vreme je bilo do sedaj naklonjeno posebno kmetom na podeželju, saj bo letina kakor zgleda obilna. Zgodno sadje, kot so breskve, marelice in češnje, so po nekaterih trgovinah že na policah. Do sedaj se nimamo kaj pritoževati, je še vse zmerno, upajmo,da bo tako tudi ostalo, kajti vreme posebno v tem letnem času, ker smo zelo blizu morja, je lahko tudi presenetljivo.
Že pred koncem meseca oktobra se je v slovenski skupnosti pričelo pripravljanje na praznik vseh svetih. Raztreseni smo po vsem Melbournu, v svoji sredini pa imamo samo eno versko središče in glavnega patra Cirila Božiča v Kewju, s pomočjo patra Davida Šrumpfa in misijonarke Marije Anžič. Najprvo je bila 20. oktobra že 46. obletnica blagoslovitve naše cerkvice sv. bratov Cirila in Metoda. Za take in podobne praznike se verniki kaj radi pridružujemo praznovanjem, sicer se pa radi srečujemo in družimo vsaj enkrat na mesec, če že ne vsako nedeljo ali za pomembne praznike.
V soboto, 1.novembra, na dan vseh svetih, je bila praznična sveta maša ob 10. uri dopoldne in za tem pa so sledile molitve na bližnjem pokopališču v Kew in naslednjih dveh tednih izmenično po slovenskih društvih in tamkajšnjih pokopališčih.
Že 26. oktobra je bilo na vrsti SD Planica. Že mnogoletna tradicija, da se na to nedeljo zberejo člani in prijatelji vzhodnega kraja mesta, najprej za kosilo ob 12. uri, katerega vodstvo kluba tudi vedno organizira. Jedilnica je bila polno zasedena z več kot 150 gosti. Med tem časom se je pripeljal že tudi p. Ciril Božič. Celotna družba se je iz jedilnice presedla v dvorano, kjer se je ob 2.30 popoldne pričela sv. maša spomina pokojnim. Pater Ciril nas je najprej vse lepo pozdravil, pozdravila nas je tudi predsednica ga. Ivanka Kolačko in omenila pomen te nedelje. Skupaj s patrom smo se poklonili tabli s slikami že več kot petdesetimi pokojnimi članicami in člani, tudi svečke, ki so gorele so ponazarjale ta spomin, nageljni pa so ostali za blagoslov, katere so po končani sv. maši sorodniki odnesli na pokopališče. Zelo lepa navada se je prijela in obdržala, ko je bil še med nami pater Bazilij Valentin, da so se po končani maši sorodniki z avtomobili odpeljali na pokopališče, se pod določenim hrastom zbrali, molili in peli in nazadnje še požegnali in blagoslovili vse pokojne. Tudi letos je bilo tako, saj je to službo božjo za nas opravil pater Ciril Božič. Vse te lepe in lahko bi rekla domače navade so sledile po vseh slovenskih društvih in pokopališčih širom mesta in tudi 100 km oddaljenem slovenskem društvu Ivana Cankarja v Geelongu in na tamkajšnjem pokopališču.
V slovenski skupnosti se je prijela na povabilo verskega središča v Kewju še ena posebna atrakcija. Vsako leto se v tem času tudi pred Bogom praznujejo obletnice skupnega življenja. Zlato se sveti pri 50 letih, kateri so danes še kar mladostni, sledijo obletnice do 60 let in še dalje do 65 skupnega življenja. Kako spoštljivo je gledati zakonce sedeti pri oltarju in spremljati sv. mašo njim v čast. Tudi sami se zavedajo pomembnosti let, katere so preživeli skupaj v novi deželi z novimi navadami in različnimi narodnostmi. Ni bilo lahko. Kadar je človek mlad in zdrav, teh težav ni bilo občutiti. Danes je svet malo drugačen, treba se je ali prilagoditi ali sprejemati, kar se dogaja, ali ostaneš doma v kakšnem kotu po vsem pozabljen. Kar naprej poslušamo, kako je pomembno se družiti in deliti dobre pa včasih tudi ne tako dobre dneve med domačimi in prijatelji, na tem delu sveta.
Nekaj dni za tem so nastopale tudi v cerkvenem središču v Kew z naslovom “Slovenski zvoki”. Sam program se je odvijal v cerkvi pred oltarjem. Dekleta in njihovo petje je bilo in bo ostalo za vedno nepozabljeno. Slovenski zvoki - z deli iz slovenske vokalne zakladnice je pregled slovenske ustvarjalnosti skozi vsa glasbena obdobja. Predstavlja dela odličnih sodobnih skladateljev, njihove izvirne kompozicije ali priredbe ljudske motivike. Slednji ob bok postavlja ljudsko pesem v izvirni obliki. Projekt je bil tudi namenjen z nagrado. Avtorica projekta in dirigentka je bila Karmina Šilec.
Toliko za danes, dnevi so vsak dan daljši in lepši tudi toplejši. Enake želje pošiljamo tudi Vam v tem letu, čeprav zelo mokrem letu z ogromno gmotno škodo. Vsem novicam dnevno sledimo, zato še tem bolj čutimo stisko in žalostne dni.