Ivan Čampa
Pred 100 leti se je rodil Ivan Čampa
Slovenija Tone Gorjup
V Novi vasi na Blokah so sinoči pripravili spominsko slovesnost z naslovom Gradim življenje z drznimi si upi. Z njo so se spomnili rojaka Ivana Čampa ob 100. obletnici njegovega rojstva. Mladega pesnika in pisatelja je na začetku ustvarjalne poti ustavila italijanska kroga. Tudi zato ga danes skoraj ne poznamo.
Pesnik in pisatelj Ivan Čampa živi predvsem v zavesti svojih rojakov. Na Cerkniškem in na Blokah ga te dni pogosto omenjajo. V knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici je že več tednov odprta razstava o njegovem življenju in delu. V Novi vasi na Blokah imajo podružnično knjižnico, ki nosi ime Ivan Čampa. Tam so na predvečer obletnice njegovega rojstva pripravili akademijo ob 100. obletnici njegovega rojstva in mu odkrili spominsko obeležje. Program ARS pa mu ob jubileju posveča Literarni nokturno s prebiranjem njegovih sonetov.
Ivan Čampa se je rodil 15. novembra 1914 v kmečki družini v Nemški vasi na Blokah Očeta ni poznal, ker je padel v prvi svetovni vojni. V osnovni šoli je bil odličnjak, zato so ga poslali na klasično gimnazijo v Ljubljano. Domači so upali, da bo duhovnik, a si je izbral svojo pot, polno odrekanja. Zadnja leta gimnazije je končal v Kočevju. Po maturi se je vpisal na pravo, a študija ni končal. Že kot dijak je moral skrbeti za preživetje. Pri tem si je pomagal s pisanjem. Kjer je bilo mogoče, je objavljal pesmi in kratko prozo. Njegove pesmi najdemo v Zvončku, Vrtcu, Mentorju, Kresu, Mladiki in Naši zvezdi. Leta 1938 je v samozaložbi izdal zbirko pesmi Iz belih noči. Pomagal si je tudi s priložnostnimi zaposlitvami. Bil je poročevalec pri Slovenskem domu, dijaški prefekt v Marijanišču, uslužbenec Nove založbe, prevajalec… Po italijanski zasedbi Ljubljane se je z mlado družino vrnil domov na Bloke in začel kmetovati. Že pred tem je izšla njegova povest Mlin v grapi, pozneje pa še druga pesniška zbirka Šotor v zatišju. Roman v verzih Ivje se iskri je ostal v njegovi zapuščini in je izšel šele leta 1962. Ivan Čampa je mojstrsko opisoval vtise iz narave. Pri tem je zajemal iz domačih Blok in bližnje Notranjske. Blizu mu je bila ljubezenska lirike. Slogovno pa je bil blizu novi romantiki in novi stvarnosti. Med proznimi deli je dosegel svoj vrh s povestjo Mlin v grapi, v poeziji pa s svojimi soneti.
Njegovo ustvarjalno delo je končala vojna. Ker naj bi bil sodelavec Osvobodilne fronte, so ga Italijani ujeli, obsodili na smrt in ustrelili kot talca 27. julija 1942 pri Sv. Vidu nad Cerknico.
Iz zbirke Šotor v zatišju:
Dvanajst ponižnih hiš ima vasica
in vsaka izba po deset otrok,
vseh zdravih in okroglih v rožna lica,
da komaj siti jih četvero rok.
Le-tu samujeta pokoj in sreča
in ni ga, ki v ljudeh bi skalil mir:
če stiska tare, se ljubezen veča,
prisrčnejša molitev je zvečer. –
Iz mesta, kamor butajo valovi
strasti in smrti, sva našla si pot
les, kjer žarijo jutra in večeri
in kjer pokoj na vatle se ne meri.
Sproščena od sveta zdaj v moči novi
živela bova zase in svoj rod.
