Arhiv RS
Tožba proti Kršinarju in Lavretu po oceni ZNP neupravičena
Slovenija Petra Stopar
Medtem ko v Münchnu poteka sojenje proti nekdanjim načelnikom hrvaške in jugoslovanske Udbe zaradi udbovskih umorov v Nemčiji, so v Sloveniji na zatožni klopi novinarji in publicisti, ki pišejo o zločinih nekdanje jugoslovanske komunistične tajne službe, opozarjajo v Združenju novinarjev in publicistov ob kazenskih postopkih, ki sta ju zoper novinarja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta sprožila nekdanja šefa Udbe Silvo Gorenc in Janez Zemljarič. Razlog za tožbo je domnevna razžalitev.
Danes je bil predobravnavni narok v zadevi domnevne razžalitve Gorenca, pred mesecem dni pa sta se morala Kršinar in Lavre na sodišču zglasiti na Zemljaričevo pobudo.
Novinar Igor Kršinar je januarja v Reporterju pisal o zločinih nekdanje jugoslovanske tajne službe na podlagi arhivskega gradiva, ki ga je na tiskovnih konferencah predstavil raziskovalec in publicist Roman Leljak. Silvo Gorenc se čuti razžaljenega, ker je novinar navajal zapise v uradnem dokumentu SDV, ki jih hrani Arhiv RS, iz njega pa je razvidno, da so ga slovenski ugrabitelji hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca leta 1972 kot načelnika jugoslovanske SDV obveščali o poteku te akcije.
Poleg tega je Gorenca zmotilo Kršinarjevo pisanje o umoru hrvaške emigrantske družine Ševo, vključno z devetletno deklico, prav tako leta 1972, ki ga je izvedla Udba, to pa je takrat vodil Gorenc. Rekonstrukcijo okrutnega zločina je Hrvaška televizija posnela v sklopu dokumentarne serije Jugoslovanske tajne službe. Prav tako se Gorenc čuti razžaljenega, ker je Kršinar v članku citiral odlomke iz knjige Rdeči horizonti, ki jo je leta 1987 izdal v ZDA pobegli nekdanji romunski general Ion Pacepa, v njej pa je med drugim opisoval dogovore med Titom in Ceausescujem v zvezi z ugrabitvami in likvidacijami političnih nasprotnikov, pri čemer je jugoslovanski diktator romunskemu ponujal krvave usluge Silva Gorenca.
Kot je v pogovoru za naš radio povedal Kršinar, tožba sploh ni upravičena in ne pomeni nič drugega kot ustrahovanje novinarjev, ki raziskujejo polpreteklo zgodovino in razkrivajo zločine nekdanje Udbe. Dodal je, da imajo kazenski postopki širše ozadje, nenazadnje zadevo vodi odvetniška pisarna Senica, »ki je ena najvplivnejših odvetniških pisarn v Sloveniji, spomnimo, da je bila partnerica gospoda Senice Katarina Kresal, odvetnica in nekdanja notranja ministrica«, drugi odvetnik pa je po Kršinarjevih besedah Marko Kosmač, ki se je prav tako »kalil v odvetniški pisarni Senica«.
Še več, pravi novinar, tožbi s strani Gorenca in Zemljariča sta si zelo podobni, »videti je, kot da ju je pisala ista oseba, kar pomeni, da so se med seboj koordinirali in da ne gre za dve ločeni zasebni pobudi, kjer bi bil nekdo užaljen«. Po Kršinarjevi oceni je treba zadevo gledati v kontekstu, ko so z novim arhivskim zakonom zaprli arhivsko gradivo nekdanje Udbe in s tem omejili dostop do tega gradiva novinarjem in raziskovalcem.
Celotnemu pogovoru lahko tudi prisluhnete.
