V galeriji Družina sakralna dela Elde Piščanec
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
V Ljubljani, in sicer v Galeriji Družina, so prvič na ogled sakralna dela slikarke Elde Piščanec. Pred desetimi leti so njena sakralna dela že bila na ogled v takratnem Verskem muzeju v Stični, njen širši opus, ki zajema portrete in pokrajine, grafiko in kipe, pa je bil pred tem na ogled že v Velenju, Celju, Trstu in Ajdovščini. Razstavo je včeraj odprl urednik Družine Franci Petrič, ki je ob tem dejal, da je Elda Piščanec, bolj kot si mislimo, obogatila umetnostno cerkveno zakladnico. Po njegovih besedah je bila ta slikarka pričevalka vere, ki se ni uklonila zahtevam totalitarnega sistema, ampak je ostala zvesta sama sebi, včasih tudi za ceno tega, da je bila prikrajšana za dober kos kruha. Piščančeva je »pričevanje žene, ki je našla mesto v Cerkvi in s svojimi talenti pustila pomembne sledove«, je po navedbah spletne strani tednika Družine še dejal Petrič.
Metka Pekle: »Obiskovala je mojo staro mamo«
Da se je slikarka Elda Piščanec spet vrnila v razstavišča in galerije, je zasluga njene sorodnice Metke Pekle. »Bila sem stara 13 let, ko je umrla. A spomnim se jo, ko je obiskovala mojo staro mamo, njeno sestro,« je povedala na odprtju Pekletova in dodala, da se spomni dvorca na Vinah, kjer je Piščančeva živela zadnji dve desetletji življenja. Metka Pekle in njeni sorodniki hranijo velik del slikarske zapuščine Piščančeve, predvsem so dragoceni zapisi in dnevniki, ki jih ej slikarka vestno pisala. Na razstavi je Pekletova prebrala zanimive zapise iz njene pisne zapuščine, kar nekaj je razstavljene tudi v vitrini v galeriji Družina.
Milena Koren Božiček: »Srečala sem jo ob raziskovanju Mire Pregelj. Bili sta prijateljici«
Slikarko Eldo Piščanec je predstavila muzejska svetnica Milena Koren Božiček. Kot je povedala, jo je odkrila ob raziskovanju slikarskega opusa Mire Pregelj. »Bili sta prijateljici. Skupaj sta se učili osnov slikanja pri slikarju Žitku v Litiji,« je povedala kustosinja velenjskega muzeja, ki si je zadala izziv raziskati življenje in delo neuveljavljenih, neraziskanih, nepoznanih ustvarjalcev 20. stoletja. Na odprtju razstave je orisala življenjsko pot Elde Piščanec, ki jo je vodila iz rodnega Trsta v Ljubljano, po srednji šoli pa je študirala slikarstvo najprej na Kraljevi akademiji v Firencah, v letih 1924 do 1929, nato pa še v Parizu do leta 1932. V Parizu se je izpopolnjevala v delavnicah cerkvene umetnosti, kar je pustilo največji pečat v njenem ustvarjanju. »Cerkvena umetnost jo je prevzela v tako globino, da ji je pravzaprav predana s srcem,« je dejala Koren Božičkova.
Po prihodu iz Pariza se je Elda Piščanec se je udeleževala skupinskih razstav, a s slikarstvom se ni mogla preživeti. Zaposlila se je v šolstvu in kot likovna pedagoginja delovala na več slovenskih šolah – od Ljubljane, Gorenjske, Štajerske do Prekmurja in Zasavja. Leta 1950 se je upokojila in preselila na Štajersko, v dvorec Vine pri Dobrni, ki ga je kupil že njen oče in je tam občasno živela že od prihoda iz Pariza. Začela se je ukvarjati s kmetovanjem, kar ji je pobralo veliko moči. Leta 1967 je umrla na svojem dvorcu v Vinah.
Sakralni opus Piščančeve
V galeriji Družina je na ogled okrog 30 del sakralnih del Elde Piščanec z najrazličnejšo svetopisemsko tematiko. Piščančeva se ni uklonila zahtevam povojne socialistične oblasti, ki je zahtevala, da umetniki v svojih delih poveličujejo zmagovalce in jih povzdigujejo nad ostale. »Piščančeva ni delala tako, ni hotela delati tako,« je dejala na odprtju razstave Koren Božičkova. »Ostala je pri svetopisemski tematiki, neizčrpni krajini, portretih in tihožitju.« Likovni krogi so jo zaradi sodelovanja s Cerkvijo in duhovniki izločili iz svoje srede, ostala je osamljena in se je vedno bolj zapisala vase. Izoliranost jo je počasi odrivala na obrobje. Po vojni je bilo malo cerkvenih naročil, preživljala se je s kmetovanjem.
Njeno najbolj poznano delo je poslikava v cerkvi sv. Lovrenca v Stranicah pri Slovenskih Konjicah, kot je na odprtju spomnil Franci Petrič so obnovljene freske pred 14 dnevi blagoslovili, na odprtje razstave v galerijo Družina pa je prišel tudi tamkajšnji župnik Peter Leskovar. Drugo večje delo je oltarna slika Kristusa Kralja v cerkvi v Hrastniku – naslikala jo je leta 1937, na oltarju je ostala do danes. Večje naročilo je dobila tudi od pisatelja Ksaverja Meška za cerkev v Selah pri Slovenj Gradcu, realizirala je le del naročila. Velik projekt je bil tudi križev pot, ki ga je med vojno, leta 1943 ustvarila za cerkev v Šmartnem ob Savi.
Več o Eldi Piščanec najdete v tiskani izdaji nove številke Družine.
Vir: druzina.si
