VIDEO: Papež ob obletnici padca berlinskega zidu: Potrebni so mostovi, ne zidovi!
Cerkev po svetu Tone Gorjup
Papež Frančišek se je pri današnji opoldanski molitvi pridružil vsem, ki se s hvaležnostjo spominjajo 25. obletnice padca Berlinskega zidu, ki je delil mesto, na simbolni ravni pa tudi Evropo in ves svet. Pri tem je vse povabil k molitvi, da bi padli tudi drugi zidovi današnjega sveta. Nagovor pred molitvijo pa je posvetil lateranski baziliki - materi vseh cerkva. Razmišljanje je nadaljeval z živo Cerkvijo, katere del postanemo s krstom.
V Nemčiji je 9. novembra 1989 padel Berlinski zid. Ob tej obletnici se v Berlinu vrstijo praznični dogodki. Slovesnosti so se začele z ekumenskim bogoslužjem v Kapeli sprave na berlinski Bernauer Strasse - ulici, ki jo je leta 1961 preko noči na polovico presekal zid in kjer so pozneje postavili osrednje spominsko obeležje. Zatem so se nemška kanclerka Angela Merkel, berlinski župan Klaus Wowereit in druge ugledne osebnosti poklonili spominu na žrtve tega zidu in nekdanje razdelitve države. Angela Merkel je ob tem dejala, da je padec Berlinskega zidu znak upanja za krizna žarišča in konflikte po svetu. "To je sporočilo še posebej za ljudi v Ukrajini, Siriji, Iraku in številnih drugih regijah našega sveta, kjer so ogrožene ali celo poteptane človekove pravice in svoboščine," je dodala kanclerka. Po njenih besedah je mogoče porušiti tudi druge zidove - "zidove diktature, nasilja, ideologije, sovraštva". Osrednji dogodek proslavljanja obletnice je veliki spektakel pred berlinskimi Brandenburškimi vrati, ki se bo vtisnil v spomin milijonom. Tudi papež Frančišek se je pri opoldanski molitvi spomnil 9. novembra 1989, ko je bil porušen zid, ki je toliko časa delil mesto Berlin na dvoje in bil hkrati simbol ideološke razdeljenosti Evrope in vsega sveta. Zid je padel nenadoma, je dejal papež, a je to bilo možno zaradi dolgotrajnega in težavnega zavzemanja mnogih ljudi, ki so se za to borili, molili in trpeli; nekateri tudi umrli za to. Med njimi je sveti Janez Pavel II., ki je imel pomembno vlogo pri tem. Papež Frančišek je zatem povabil k molitvi, da bi se s pomočjo Gospoda in sodelovanjem vseh ljudi dobre volje krepila kultura povezovanja, sposobna porušiti vse zidove, ki še vedno ločujejo svet. Tudi zato, da ne bi več prihajalo do preganjanj in celo ubijanja nedolžnih ljudi zaradi njihove vere in prepričanja. „Kjer je zid, je srce zaprto. Potrebni so mostovi, ne zidovi!“ je dejal papež.
Papežev opoldanski nagovor
V opoldanskem nagovoru je papež Frančišek množici na trgu pred vatikansko baziliko približal pomen praznovanja posvetitve lateranske bazilike, ki je rimska stolna cerkev. Izročilo jo poimenuje Mater vseh cerkva. Pojasnil je, da se naziv „mati“ ne naša toliko na zgradbo bazilike, kolikor na delo Svetega Duha, ki se v tej zgradbi razdeva v vseh skupnostih, ki ostajajo v edinosti s Cerkvijo, po delovanju rimskega škofa, ki jo vodi. Vsakokrat, ko praznujemo posvetitev cerkve, se spomnimo bistvene resničnost, da je materialno svetišče zgrajeno iz kamnov, zunanje znamenje Cerkve, ki živi in deluje v zgodovini. Gre za duhovno zgradbo, katere temeljni kamen je Kristus.
Sveti oče je nadaljeval: „V moči krsta je, kot nas spominja sveti Pavel, vsak kristjan del te Božje zgradbe. Duhovna zgradba, ki je Cerkev, skupnsot ljudi posvečenih s krvjo Kristusa in z Duhom vstalega Gospoda, vsakogar med nami kliče, da bi živel skladno z darom vere in da bi hodil po poti krščanskega pričevanja.“ Prav k temu bistvenemu namenu pričevanja vere v ljubezni mora biti usmerjeno vse ostalo, je še dodal sveti oče ter osrednji pomen strnil z besedami: „Ljubezen, ki je izraz vere in vera, ki izraža ljubezen!“
Praznovanje posvetitve lateranske bazilike nas spodbuja k razmišljanju o občestvu vseh Cerkva in na neki način tudi k zavzetosti, da bi človeštvo premostilo vse meje, ki jih postavljata sovraštvo in brezbrižnost, da bi gradilo mostove razumevanja in dialoga, da bi ves svet postal družina med seboj spravljenih in solidarnih narodov. Ko Cerkev živi in s pričevanjem širi evangelij, je s tem vnaprejšnje znamenje novega človeštva. Ob koncu je papež Frančišek povabil, naj se na Božjo Mater obračamo s prošnjo, da bi, podobno kot ona, tudi mi postali „Božja hiša“, živi hram Božje ljubezni.
