Evropska demografska zima
Svet Marta Jerebič
Nepridobitna organizacija Inštitut za družinsko politiko, ki je leta 2001 nastala v Španiji, je nedavno v Evropskem parlamentu predstavila letošnje poročilo o razvoju družine v Evropi. Iz njega je razvidno, da je Evropa zaradi hude krize zakonske zveze in pomanjkanja družinskih politik odeta v demografsko zimo.
Predsednik inštituta Eduardo Hertfelder de Aldecoa je v pogovoru za italijansko agencijo SIR dejal, da je sodobna Evropa zaradi upadanja rojstev in povečanja splavov starajoča se družba brez otrok, s praznimi domovi, vedno manj porokami in vedno več ločitvami, s pogosto nezadovoljnimi družinami, ker premalo usklajujejo življenje doma in v poklicu. Evropa se razvija v družbo posameznikov brez medsebojnih odnosov, je ocenil. Vsako leto v Evropi pride do skoraj milijon ločitev. To pomeni, da je ena ločitev na vsakih 30 sekund, 2.650 ločitev na dan. Najbolj zaskrbljujoč vidik pa je, da se je v zadnjih 20 letih število ločitev povečalo za 24 odstotkov. Poleg tega pa se manjša število porok, od leta 1980 smo izgubili milijon porok.
Leta 2012 je bilo več kot milijon splavov, vsak dan se v Evropi zaradi splava ne rodi skoraj 3 tisoč otrok, kar pomeni vsako uro 124 prekinitev nosečnosti. Od leta 1992 je bilo več kot 28 milijonov splavov. Na drugi strani imamo vedno več ljudi v visoki starosti.
To žalostno pokrajino poslabšuje gospodarska kriza, ki je strašno prizadela družine. Čeprav je gospodarska kriza privedla do vnovičnega odkrivanja družine kot zelo dragocenega potenciala za preprečevanje in omilitev dramatičnih posledic problemov, kot so brezposelnost, bolezen ali nastanitev, pa pomanjkanje vladnega posredovanja vodi družine, da prestajajo najhujše posledice. Hertfelder meni, da tisti, ki ustvarjajo politiko, ne razmišljajo resno o vprašanju družine. Zanje je to manjše vprašanje. Prav zato ustanova družine, njena družbena vloga ter problemi, s katerimi se je prisiljena soočati, niso predmet večjega prizadevanja. Posledica tega so po različnih državah velike razlike, kako obravnavajo družino na ekonomski ravni. Nekatere države celo spodbujajo zakone in ukrepe proti življenju in družini. Tak primer je Španija; nekatere kot na primer Danska in Luksemburg pa so družini bolj naklonjene.
