VIDEO: Papež ob sklepu sinode: Cerkev se ne boji na široko odpreti svojih vrat
Svet Marjana Debevec
Po koncu zadnjega sinodalnega zasedanja je zbrane nagovoril papež Frančišek, ki je v teh 14 dneh večinoma samo poslušal mnenja udeležencev. Kristusova Cerkev je na razpolago vsakemu človeku, se ne boji in ima odprta vrata, je poudaril sveti oče. Spregovoril je o trenutkih napetosti med sinodalnimi zasedanji, pa tudi o milosti in lepoti soočanja mnenj. Ponovil je, da je naloga Petrovega naslednika zagotavljati edinost Cerkve, naloga škofov pa hraniti čredo in sprejeti izgubljenega.
Papež je o soočanju med sinodalnimi očeti govoril kot o skupni poti. Izpostavil je navdušenje, gorečnost in milost ob poslušanju pričevanj družin, pa tudi trenutke osamljenosti in napetosti, med katerimi je poudaril kot je sam imenoval 'sovražno otrplost': „To pomeni zapreti se v črko zakona in ne pustiti, da bi nas Bog presenetil; zapreti se v gotovost tega, kar poznamo in ne v to, kar se moramo še naučiti in doseči. Vse od Jezusovih časov je to skušnjava prizadevnih, natančnih in skrbnih, ki jih danes imenujemo tradicionalisti in tudi intelektualisti.“
Na drugi strani pa imamo skušnjavo tega, kar papež imenuje 'uničevalno dobrotništvo'. Gre za skušnjavo naprednih in liberalcev, „ki v imenu usmiljenja, ki prevara, povijejo rane, še preden bi jih pozdravili; ki se ukvarjajo s simptomi, namesto z vzroki in izvori.“ Papež je navedel skušnjavo, da bi kamen spremenili v kruh in tako prekinili dolg post, pa tudi da bi kruh spremenili v kamen in bi ga vrgli v grešnike. Od tu izhaja tudi skušnjava, da bi stopili s križa, „da bi zadovoljili ljudi, ne bi pa ostali na križu, da bi izpolnili Očetovo voljo; skušnjava, da bi se uklonili posvetnemu duhu, namesto da bi ga očistili in ga vdali Božjemu Duhu.“
Ob sklepu pa je spregovoril še o skušnjavi, da bi zanemarjali 'depositum fidei' in tako sami sebe smatrali lastniki in gospodarji dediščine vere, ne pa njeni varuhi, po drugi strani pa o skušnjavi, da bi zanemarjali resničnost tako, da bi povedali veliko besed, pa s tem ničesar.
„Mnogi komentatorji so govorili o konfliktu v Cerkvi“, je dejal sveti oče. „Sinoda pa ni nikoli postavila pod vprašaj temeljne resnice o zakramentu zakona: neločljivosti, edinosti, zvestobe in odprtosti življenju. Cerkev se ne boji zavihati si rokave in vliti olja in vina na rane ljudi“, je dejal. Gre za Cerkev, ki ne gleda na človeštvo iz steklenega gradu, da bi ga obsojala in delila. „To je ena sama, sveta katoliška, apostolska Cerkev, sestavljena iz grešnikov, ki so potrebni usmiljenja. To je Cerkev, prava Kristusova nevesta, ki poskuša biti zvesta svojemu Ženinu in njegovemu nauku. To je Cerkev, ki se ne boji jesti in piti s prostitutkami in grešniki. To je Cerkev, ki ima na široko odprta vrata, da bi sprejela potrebne, skesane in ne samo pravičnih ter tistih, ki mislijo, da so popolni.
Gre za Cerkev, ki se ne sramuje brata, ki je padel in se ne dela, kot da ga ni videla. Še več, čuti se skoraj dolžna znova ga dvigniti in ga spodbuditi, da bi nadaljeval pot ter ga spremljati do dokončnega srečanja z njegovim Ženinom v nebeškem Jeruzalemu.“
