Predavatelj dr. Štefan Hosta | (foto: Jože Potrpin)
Kaj koristi človeku?
Slovenija Mateja Subotičanec
Duhovnik novomeške škofije, Štefan Hosta, je pred tremi leti na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu predstavil in uspešno zagovarjal doktorsko nalogo iz moralne teologije. Temeljno poglavje doktorata je poglavje v katerem skozi teološko-moralni študij podrobno določa in pojasnjuje intranzitivno razsežnost človeškega dela, ob terminološki razlagi pomena besede labor, ki v latinskem jeziku označuje delo v smislu napora.
Dr. Štefan Hosta je v luči praznika dela v pogovoru za Radio Ognjišče osvetlil teološki in filozofski pomen človeškega truda. Pojasnil je tudi izvor besede labor, ki poudarja nujnost in napor, ter izpostavlja, kako krščanstvo delo spreminja v vrednoto, ki človeka plemeniti. Kritično ocenjuje sodobni tempo in meritokracijo, ob tem pa poudarja nujnost praznovanja in počitka kot načina za ohranjanje dostojanstva. Razprava se dotakne tudi vpliva umetne inteligence na prihodnost zaposlovanja in pomena vzgojne razsežnosti dela. Celoten prispevek spodbuja k premisleku o tem, kako delo vpliva na našo notranjo rast in odnos do presežnega.
Kako sta judovstvo in krščanstvo prevrednotila delo
V antičnem svetu je fizično delo veljalo za dejavnost, ki je nevredna svobodnega človeka in rezervirana za sužnje. Krščanstvo in judovstvo sta to logiko postavila na glavo, saj sta delo opredelila kot sodelovanje s Stvarnikom, mu podelila osebno dostojanstvo in ga prepoznala kot sredstvo za človekovo rast (počlovečenje).
Judovska misel in krščanski evangelij sta to antično logiko korenito spremenila. Namesto da bi bilo delo le prekletstvo, krščanstvo uči, da je človek ustvarjen po Božji podobi. Ker je Bog Stvarnik, ki nenehno deluje in ustvarja, je tudi človekovo delo razumljeno kot sodelovanje s Stvarnikom. Jezus v Janezovem evangeliju celo pravi: "Moj Oče dela in tudi jaz delam". Delo tako ni več le nujno zlo, temveč vrednota, preko katere človek izraža svojo bogopodobnost.
Delo, ki spreminja človeka
Ena ključnih sprememb, ki jih prinaša krščanski pogled, je poudarek na dostojanstvu delavca. Dr. Štefan Hosta izpostavlja intranzitivno (neprehodno) razsežnost dela – to je tisto, kar med delom ostane v človeku in ga spreminja. Preko dela se človek "počlovečuje", saj vlaga v napor, ki gradi njegovo notranjo disciplino in kreposti, podobno kot trening pri športniku. Fizično delo tako dobi vzgojni in pedagoški moment, ki človeka utrjuje in gradi.
Pomen počitka in praznovanja
Krščanstvo je spremenilo tudi razumevanje počitka. V judovsko-krščanski tradiciji počitek (šabat ali nedelja) ni le pasivno brezdelje ali odmik od stresa, temveč praznovanje in zahvala. Počitek je čas za ovrednotenje opravljenega dela, ko človek, posnemajoč Boga ob stvarjenju sveta, ugotovi, da je to, kar je naredil, "dobro". Počitek je neločljivo povezan s praznovanjem in zahvaljevanjem.
Eshatološki pogled na delo
V nasprotju z antičnim cikličnim pogledom, kjer delo izgine s smrtjo, krščanstvo prinaša upanje, da noben napor ni zaman. Vsa človekova dela, trud in napor bodo po krščanskem prepričanju v večnosti preobraženi in presvetljeni. Delo torej ni le sredstvo za preživetje, ampak pot, ki vodi k polnosti bivanja in sodelovanju pri Božjem načrtu.
