Islamisti izpustili ujete kristjane
Rok Mihevc
V Siriji so islamski skrajneži izpustili še zadnjih pet izmed okoli dvajset ugrabljenih kristjanov iz vasi Knayeh, je v začetku tedna s sklicevanjem na krajevne vire sporočila vatikanska agencija Fides. Župljane in frančiškanskega patra Hanno Jalloufa so 6. oktobra odvedli pred islamsko sodišče v bližnjem mestu Darkuš.
P. Jalloufa so izpustili že minuli četrtek, še vedno pa je v hišnem priporu. Po krajevnih navedbah naj bi se moral zagovarjati pred tamkajšnjim sodiščem, ker mu očitajo sodelovanje s sirsko vlado. Podrobnosti in sodni termini zaenkrat še niso znani. Do procesa duhovnik ne sme zapustiti Knayeha, ki leži ob sirsko-turški meji. Po navedbah agencije Fides se je p. Jallouf malo pred tem pri istem islamskem sodišču pritožil zaradi napadov islamskih skrajnežev na krščanske ustanove.
P. Jallouf je sodelavec frančiškanske kustodije s sedežem v Jeruzalemu, ki je pristojna za katoliške kraje v Sveti deželi. Njen vodja p. Pierbattista Pizzaballa je že minuli petek pojasnil, da je ugrabitev delo islamskih upornikov, ki so na tem območju uvedli lastne državne strukture. »Zanje to ni bila ugrabitev, temveč aretacija«, je p. Pizzaballa pojasnil za italijansko televizijo TV2000.
V vasi Knayeh prebivajo večinoma krščanske družine, po navedbah Fidesa tam živi še okoli tristo ljudi. Frančiškani v kraju delujejo že od leta 1878. Poleg samostana so v vasi med drugim uredili bolnišnico in prvo arabsko šolo v severozahodni Siriji. Januarja lani so Knayeh in sosednje vasi zavzeli islamski uporniki. Kot navaja ustanova Pro Oriente, pa so tamkajšnji prebivalci zaradi dogodkov zadnjih dni izredno nemirni. V cerkvenih krogih se bojijo, da so župnika p. Jalloufa in njegove župljane pripadniki fronte »Al-Nusra« ugrabili zato, da bi jih izročili teroristični milici »Islamske države«. Ti so že pred tem poskušali prodreti v vas.
Škof Abou Khazen je v pogovoru za Radio Vatikan med drugim povedal, da je ugrabitev p. Jalloufa gotovo povezana s položajem v obleganem mestu Kobane, saj je p. Jallouf že tri leta deloval na tem območju in je nudil pomoč vsem potrebnim, ne glede na njihovo versko ali politično pripadnost. Največjo negotovost je po škofovih besedah povzročalo dejstvo, da med ugrabitvijo nihče ni natančno vedel, kaj ugrabitelji sploh hočejo.
www.druzina.si
