53. obletnica Slomškovega doma v Ramos Mejiji

| 17.10.2014, 10:15 Matjaž Merljak

V vrsti obletnic krajevnih domov, ki so na vrsti v drugi polovici leta med Slovenci v Argentini, je to pot praznoval Slomškov dom, v predmestju Ramos Mejia pri Buenos Airesu. »Skrbi več dobrega storiti, kakor govoriti!« Ta izrek blaženega škofa Antona Martina Slomška je bil izbran za geslo 53. obletnice, ki je bila v nedeljo 21. septembra 2014.

Ob navzočnosti predstavnikov domov in organizacij je prvi pozdrav vsem navzočim izrekla prof. Neda Vesel, ki je vodila dopoldanski del prireditve, nakar so vsi zapeli slovensko in argentinsko himno ob dviganju zastav. Predsednik Slomškovega doma, mag. Pavel Brula, je pozdravil in izrekel dobrodošlico vsem prisotnim.

Sledila je slovesna zahvalna sv. maša, ki jo daroval župnik g. France Cukjati. Prava posebnost je letos bilo petje otrok Slomškove šole ob spremljavi raznih inštrumentov, na katere so igrali tudi šolski otroci in mladci, vsi pod vodstvom Marcela in Marte Brula. Njihovo petje je izražalo veselje in navdušenje.

Po končani sv. maši je bila v spodnjih prostorih otvoritev slikarske razstave. Andrejka Dolinar Hrovat je predstavila likovna dela Irene Žužek, Andreje Quadri Brula, Andrejke Dolinar Hrovat, Vere Rupar Bohinc, Mirjam Šeme in Helene Loboda Oblak. Ta že tradicionalna razstava nam je lahko v ponos, saj vsako leto vidimo napredek in raznolikost dela naših umetnic, ki se jim vedno pridruži še ime novega ustvarjalca.

Lepo število članov in prijateljev se je udeležilo okusnega kosila, ki so ga pripravile gospe pod vodstvom Mari Miklavc, mladina je pa bila zadolžena za postrežbo pod vodstvom Monike Vitrih Koželnik.

Tudi za otroke je bilo poskrbljeno. Po odličnem petju pri sv. maši so dobili lične nakaznice za »hamburgerje« in pijačo, kar je posebno najmlajše zelo razveselilo. To so poskrbeli starši, ki so jih tudi zaposlili na dvorišču, da so lahko risali in barvali, da jim je čas hitreje minil.

Popoldanski program je potekal zopet v dvorani. Predsednik doma, mag. Pavel Brula je lepo razvil in razložil geslo dneva, Slomškove besede »Skrbi več dobrega storiti, kakor govoriti«:

»Zgled je bolj prepričljiv kakor prazne besede. Truditi se moramo in skrbeti, da bodo naša dejanja soglasna z nauki, ki smo jih podedovali od naših prednikov. Če pa hočemo doseči naš cilj, naprej učiti in gojiti v slovenski skupnosti krščanske vrednote, moramo naša dejanja z odgovornostjo usmeriti v pot, v kateri sta si zgled in beseda v medsebojno oporo in podporo. Zavedati se moramo, da smo mi Slovenci v Argentini sad teh vrednot in zato se moramo neutrudno boriti proti vsemu, kar nas oddaljuje od tega, kar so nam prepustili naši predniki. Bistvenih naukov slovenskega čutenja in slovenske pripadnosti ne smemo zapustiti, zato naj bodo verska vzgoja, medsebojno spoštovanje in gojenje slovenskega jezika, zaklad ki ga bomo še vnaprej obdržali v prid bodočih generacij. Ne pozabimo pa, da bo to iskanje in izvrševanje ciljev obrodilo veliko sadov le, če gradimo na trdnih temeljih. Slovenska skupnost in vsi ,ki smo del nje, živimo v novi dobi, v kateri moramo na drug način ohranjati in utrjevati naše ideale. Za preživetje naše skupnosti pa je potrebno, da smo odprti spremembam sedanjosti, da bodo med nami predvsem mladi rasli v prijaznem kraju, kjer bodo našli potrebno oporo za zdravo rast, da bomo našim mladim zapustili to, kar smo prejeli od naših prednikov, da bodo oni nekoč prevzeli odgovornost vodenja in usmerjanja naše skupnosti.«

Te besede so dokaz, da nova generacija rojena v Argentini, ki sedaj upravlja in vodi naše domove, to dela z enako zavzetostjo in idealizmom, kot so to storili naši starši, ko so jih gradili.

Prav tako je predsednik Zedinjene Slovenije prof. Franci Žnidar v svojem pozdravu čestital vsem članom doma ob visoki obletnici, se jim zahvalil za vse delo in jih spodbudil za prihodnost.

Sledila je igra F. S. Finžgarja »Divji lovec« v režiji Štefana Godca. Ta narodna igra se dogaja v letih 1850 na Gorenjskem. Vsi nastopajoči so dobro obvladali svoje vloge in z lahkoto podali like vaškega kmečkega življenja, posebej je treba pohvaliti glavne igralce, saj se jim pozna že dolga doba nastopanja na odrih, kljub njihovi mladosti. Režiser je igro priredil in tudi je spremenil konec, a vendar je bistvo ostalo enako: pohlep po denarju, ki prinaša nesrečo; ubogljivost in ljubezen do staršev, ki na koncu premagata nevoščljivost, zavist in tudi kazen za slaba dejanja ter nagrada za dobroto in zvestobo.

Sceno je pripravila že znana mojstrica Andrea Quadri Brula. Občinstvo je z močnim aplavzom nagradilo delo vseh nastopajočih, predvsem režiserja Štefana Godca in se jim tako zahvalilo za lepo predstavo.

Po programu je ostalo še dosti časa za prijateljske razgovore na dvorišču Slomškovega doma.