Radio Ognjišče
Marjan BuničMarjan Bunič
Jakob ČukJakob Čuk
Marcel KrekMarcel Krek

Bulc: Evropska sredstva za nas ključnega pomena

Politika Petra Stopar

Slovenija bo z Evropsko komisijo lahko še ta teden podpisala partnerski sporazum, ki je eden od dveh ključnih dokumentov za črpanje evropskih sredstev v novi finančni perspektivi. Kot je pojasnila državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Alenka Smerkolj, ki jo bo premier Miro Cerar predlagal za ministrico brez listnice, pristojno za razvoj in kohezijo, namerava vlada drugi ključni dokument - operativni program - potrditi na prvi novembrski seji.

Partnerski sporazum je strateški dokument za izvajanje kohezijske politike v novem finančnem obdobju 2014-2020 in je usklajen z obstoječimi strategijami, programi, akcijskimi načrti in drugimi dokumenti na nacionalni ravni. Vlada je sporazum potrdila konec julija, zdaj jo čaka še potrditev operativnega programa, drugega ključnega dokumenta. Če bo vse po načrtih, bo podpis partnerskega sporazuma morda jutri, je povedala tiskovna predstavnica evropskega komisarja za regionalno politiko Johannesa Hahna Shirin Wheeler.

„Partnerski sporazum je izjemnega pomena za naslednji korak v smeri učinkovitega črpanja sredstev nove perspektive,“ je ob prenehanju funkcije ministrice brez listnice, pristojne za kohezijo, v Državnem zboru danes povedala Violeta Bulc. Dodala je, da danes potekajo pomembni dialogi z župani, da se potrdijo tudi vsebine operativnega programa. V sklopu izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 bo Slovenija razdeljena na zahodno in vzhodno kohezijsko regijo, ki bosta skupaj upravičeni do približno 3,2 milijarde evrov.

Področje porabe sredstev EU naj bi bilo v prihodnje bolj centralizirano in koordinirano, za kar bo potrebnega več sodelovanja vseh deležnikov. Nov pristop k črpanju evropskih sredstev namreč temelji na analizah, vrednotenjih, poudarek pa je na osredotočenosti vlaganj in usmerjenosti k rezultatom. Novost je tudi, da ne bo razdelitve denarja po ministrstvih ter da bodo projekti, programi med seboj tekmovali. Po besedah Bulčeve gre za „naša sredstva, mi si s tem kupujemo samo pravico do črpanja naših sredstev po pravilih EU, s katerimi smo se tudi strinjali, v primeru, da pride do nepredvidljivih zapletov, se nam lahko to črpanje umakne za nepredvidljiv čas“.

Osnutek operativnega programa sicer predvideva, da se bodo evropska sredstva uporabljala za prednostne naložbe na petih ključnih področjih. Gre za ukrepe za razvoj in izkoriščanje tržnega potenciala raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti v podjetjih in v ustanovah javnega sektorja, ukrepe za spodbujanje rasti in razvoja malih in srednjih podjetij ter razvojno prestrukturiranje gospodarstva v smeri višje dodane vrednosti, ukrepe za spodbujanje zaposlovanja, izobraževanja in poklicnega usposabljanja, ukrepe za zmanjšanje tveganja revščine ter ukrepe za izkoriščanje naravnih potencialov in učinkovito rabo energije ter virov.

Politika, Evropska Unija
Okroglo mizo o Filipu Terčelju je povezoval Jože Možina (photo: Jože Potrpin) Okroglo mizo o Filipu Terčelju je povezoval Jože Možina (photo: Jože Potrpin)

To bi bila odveza za celotno dolino...

Ob 80. obletnici umora primorskega duhovnika, narodnega buditelja in literata Filipa Terčelja sta v ponedeljek na okrogli mizi sodelovala prof. Marija Gasser, in dr. Renato Podbersič. V duhu ...

Tanja Dominko, dr. Aleš Maver in dr. Ivan Štuhec (photo: Urša Sešek) Tanja Dominko, dr. Aleš Maver in dr. Ivan Štuhec (photo: Urša Sešek)

Bodo tokratne volitve odločili mladi?

Ali bodo naslednje volitve odločili mladi, družbena omrežja, tradicionalni mediji, morda glas duhovnikov? Slednje zagotovo ne, sta ocenila sogovornika v oddaji Spoznanje več, predsodek manj.

Avdio player - naslovnica