Polžev vsadek
Gluhim razvoj medicine in tehnike prinesel napredek, a tudi izgubo kulture
Sociala Petra Stopar
Življenje gluhih v Sloveniji se je zadnja desetletja močno spremenilo. Družba je uradno priznala desetletja prepovedan znakovni jezik, obenem pa je napredek medicine prinesel polžev vsadek, ki gluhim omogoča slišati. Na to opozarjajo v Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani, ki je v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja pripravil tudi fotografsko razstavo podob iz življenja ljudi z okvaro sluha.
Nekdanji učenec zavoda za gluhe Slavko Pavlič je omenjeni ustanovi pripisal velik pomen za gluhe otroke. Če je že v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja ne bi bilo, bi gluhi otroci životarili doma kot hlapci, delavci ali brezdomci. Kot je poudaril, je ta zavod prinesel tudi prve gluhe intelektualce. Gluhi otroci so tedaj znakovni jezik uporabljali v komunikaciji med seboj, v šoli pa je bil prepovedan. Znakovni jezik je kot način komuniciranja pri pouku med učenci in učiteljem v zavod prišel šele v 80. letih prejšnjega stoletja.
O sprejemanju znakovnega jezika v družbi je učiteljica v Zavodu za gluhe in naglušne Petra Rezar, ki je tudi sama gluha, s pomočjo tolmačke povedala: »Znakovni jezik je bil dolgo let prepovedan, uradno ni obstajal, bili so samo neki znaki med gluhimi. Dolgo let je trajalo, da so ga končno priznali in začeli spoštovati gluhe in njihov jezik, da je bil ta potem tudi uradno priznan.«
Z napredkom medicine se je začelo število gluhih zmanjševati. Danes imamo največ takih, ki so gluhi zaradi dednosti, nimamo več gluhih zaradi bolezni ali zaradi cepljenja, prišel pa je tudi polžev vsadek, ki je spremenil celotno kulturo tega dela prebivalstva, je nadaljevala Rezarjeva. »To je napredek za gluhe, ker sedaj slišijo, pomeni pa tudi izgubo njihove kulture, predvsem znakovnega jezika, kulture, sociologije, mišljenja.« Znakovni jezik bo po njenem mnenju vedno dobrodošel in potreben, saj, če ne drugega, ga lahko gluhi in naglušni uporabijo, če se jim vsadek pokvari.
Tudi po oceni direktorja zavoda Borisa Černilca vsadek gluhim omogoča drugačno dojemanje sveta, vključevanje v svet slišečih ter njihovo integracijo v redne vrtce in šole. Še naprej pa zavod tem otrokom nudi podporo. Tako je največ gluhih otrok, tudi s polževim vsadkom, še vedno vključenih v zavodski vrtec, saj so v njem najbolj strokovno usposobljeni za vzgojo otrok z vsadkom, poudarja Černilec. V osnovnošolskem obdobju se več gluhih vključuje v običajne osnovne šole, več gluhih pa se vključuje v njihove srednješolske programe. Černilec pojasnjuje, da je razlog za to predvsem, ker so edina ustanova v Sloveniji s srednješolskim programom za gluhe.
