VIDEO: Pred 70-letnico konca druge svetovne vojne zaživela civilno-družbena pobuda Resnica in sočutje
Slovenija | 22.10.2014, 14:02
Civilno-družbena pobuda Resnica in sočutje 1945 - 2015 je danes predstavila dogodke s katerimi bodo obeležili sto letnico začetka Soške fronte, sedemdesetletnico konca druge svetovne vojne in četrt stoletja od zmage parlamentarne demokracije v Sloveniji.
Na današnji novinarski konferenci so pobudniki poudarili, da spodbujajo proces odkrivanja zamolčanih in prezrtih plasti druge vojne in povojnega režima, spodbujajo proces zdravljenja travmatskih bremen državljanske vojne in povojnega nasilja ter proces odpuščanja.
Kot je uvodoma dejal Jože Bartolj želi civilno-družbena pobuda Resnica in sočutje v prihodnjem letu s simpoziji, spletno stranjo, koncerti, muzejskimi in likovnimi razstavami, gledališko predstavo, filmsko retrospektivo, okroglimi mizami in komemoracijo, slovenskim mestom mrtvih, spletnim pokopališčem žrtev zla druge svetovne vojne in tudi izdelavo 70 tridimenzionalnih klekljanih golobov miru za sočutje in mir med nami, spodbuditi proces sprave v slovenskem narodu. "Tako mi v sklopu pobude Resnica in sočutje pozivamo občine, župnije in posameznike naj pomagajo pri urejanju neoznačenih morišč in grobišč in s tem na nek način obeležimo slovensko mesto mrtvih," je pozval Bartolj.
Terapevtka Katarina Kompan Erzar je opozorila, da so rane preteklosti zelo globoke in dodala, da kdor ne izjoka vojne ima o njej lažno podobo. "Zato je čas za resnico in sočutje, za iskren pogovor o strahu, prestanih izkušnjah in pogumu ter odpuščanju in hrepenenju, ki človeku omogoča, da ne ostane ujetnik davnih krivic in da v to ječo zapre poleg sebe še svoje otroke. Zato želimo z drobnimi, prijetnimi, prijaznimi in hkrati zelo sočutnimi dogodki odpreti prostor v katerem se bo vsak lahko počutil pristnega, povezanega in konec koncev preživelega potomca ene zgodbe o iskanju ljubezni," je povedala.
Svetovno znani basbaritonist Marko Fink, je predstavil koncert, bo v sklopu pobude Resnica in sočutje 27. maja v Slovenski filharmoniji. Na njem bo poleg priznanih solistov sodeloval tudi simfonični orkester RTV Slovenija. Fink je med drugim spomnil na mnoge, ki so morali med in po drugi svetovni vojni zapustiti domovino ter dodal: "Oprostite, moramo nekaj narediti! 70 let je od konca vojne in se še vedno soočamo s sovraštvom in s srčno trdoto."
Zaživela pa je tudi spletna pobuda vseposvojitev, kjer lahko posvojimo žrtev druge svetovne vojne in po njej. Po besedah Romane Bider so do danes posvojene 203 žrtve, želijo pa si, da ta številka še naraste. In kaj naj bi posvojitelji počeli? "Vsakdo, tako verni kot neverni, lahko spomin na posvojeno osebo neguje na najbolj lasten način. Prižigamo sveče, molimo, obiščemo grob, če obstaja, poskrbimo za sveto mašo, beremo, pišemo. Vsako nedeljo ob 12. uri je trenutek naše skupne povezanosti v mislih in molitvah za vse žrtve."
Pobuda Resnica in sočutje predlaga tudi 24. julij za vseslovenski dan spomina na žrtve vseh vojn in nasilja. Več si lahko preberete na spletni strani www.resnicainsocutje.si
Pri oblikovanju predlaganih vsebin so sodelovali: Jože Bartolj, Romana Bider, dr. Marjeta Pija Cevc, Jože Dežman, Jani Drnovšek, dr. Tomaž Erzar, Marko Fink, dr. Janez Juhant, mag. Monika Kokalj Kočevar, dr. Katarina Kompan Erzar, dr. Jožef Muhovič, Tanja Oblak, mag. Marko Štepec, Alojzij Tršan.
Resnica in sočutje je civilno-družbena pobuda, s katero po sto letih od začetka bojev na Soški fronti, po sedemdesetih letih od konca druge svetovne vojne in po četrt stoletja od zmage parlamentarne demokracije v Sloveniji spodbujamo proceseposlavljanja od travmatskih bremen 20. stoletja, zlasti od druge svetovne vojne ter z njo povezane državljanske vojne in povojnega nasilja.
Spraševanje vesti o dobrem in zlu ter dogovor o tem, kaj je prav in kaj narobe, sta temeljna gradnika vsake družbe in vir socialnega kapitala za sedanje in prihodnje rodove, ki ne želijo postati predmet ideoloških poenostavljanj in manipulacij, zato jim moramo omogočiti živeti polno življenje, ki se lahko sooči z zahtevnimi izzivi časa.
S pobudo spodbujamo miselno in duhovno iskanje in odkrivanje resnice. Želimo odpreti prostor enakopravnega, sočutnega in svobodnega dialoga ter odkritega in čustveno varnega življenja za rodovenašihotrok. Zato k sodelovanju vabimo vse, ki želijo prispevati k miroljubnemu, strpnemu, na resnici in sočutju temelječemu sožitju slovenske družbe.
V pobudi Resnica in sočutjepredlagamo smeri delovanja ter podpiramo projekte, ki jih razvijajo posamezniki in skupine, združenja ter ustanove … Dogodki, vsebine, iskanja in povezovanja so raznorodni, saj vključujejo osebe in ustanove različnih izhodišč brez zavezujočega organizacijskega in programskega okvira. So mreženje, ki naj spodbuja v odkrivanju pobud in iskanj ter k sodelovanju in dialogu. Tako želimo v spominskemu letu 2015 prispevati k prenavljanju duha in kulture ter iskanju naših skupnih korenin:
Zdravljenje preživelih
Posledice, ki so jih druga svetovna vojna in povojne travme pustile za seboj po svetu in pri nas, ne zahtevajo le žalovanja za umrlimi, celjenja ran ter zidanje porušenih domov. Med nami je več sto tisoč ustrahovanih, razvrednotenih in zlorabljenih preživelih in njihovih otrok in zdaj že tudi vnukov, ki svojega odraščanja v grozi in stiski, nevarnosti, strahu in pomanjkanju ne morejo spremeniti čez noč. Vojna se je sicer končala, toda boj za čustveno preživetje oseb in naroda pa se šele začenja.
Slovensko mesto mrtvih
Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je sprejela izjavo, ki jo podpirata tako Zveza združenj borcev za vrednote NOB kot Nova slovenska zaveza in v kateri poudarjajo, naj vlada RS zlasti »sprejme operativni program urejanja vojnih grobišč; v proračunu RS zagotovi zadostna finančna sredstva; ustanovi vladno službo za vojna grobišča z ustrezno kadrovsko sestavo in s pooblastili za operativno delovanje in medresorsko koordinacijo; preveri, kako občine uresničujejo naloge v zvezi z vojnimi grobišči in z varstvom spomenikov in spominskih znamenj in sprejme potrebne ukrepe.«
Župnije, občine, posamezniki naj pomagajo pri urejanju neoznačenih morišč in grobišč.
Lipa sprave in 15.junij – dan krivde, odpuščanja in sprave
Leta 1989 so na Žalah posadili lipo sprave na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika. Društvo Združeni ob lipi sprave so 15. junija 1990 pod lipo predstavili deklaracijo o narodni spravi in jo že večkrat poslalo v potrditev Državnemu zboru. Leta 1991 so v spomin na povojne poboje razglasili 15. junij za Dan krivde, odpuščanja in sprave; na ta dan potekajo pod Lipo sprave spominske slovesnosti. Prihodnje leto naj bi bil to kar teden od 15.- 24. junija.
Etični minimum: v spomin na Jožeta Pučnika in Jožeta Trontlja
Jože Pučnik je imel vodilno vlogo pri prehodu Slovenije iz totalitarne socialistične republike v demokratično suvereno Republiko Slovenijo. Kot humanist, politik in tudi sam žrtev je deloval za odpravo posledic totalitarne dediščine. Jože Trontelj si je kot predsednik SAZU prizadeval, da bi se dogovorili o »absolutnem etičnem minimumu, pod katerega ne glede na okoliščine ne sme nihče, še najmanj pa oblast, ki je prisegla, da bo varovala človekove pravice.«
24. junij – dan spomina na žrtve vojn in nasilja
Po vzorih (spominski ponedeljek v ZDA, dan spomina v Britanski zvezi držav, dan žalovanja v Nemčiji) predlagamo, naj bo v Sloveniji Dan spomina 24. junij, dan pred dnevom državnosti, posvečen vsem žrtvam vojn in nasilja med prebivalci Slovenije in Slovencev v zamejstvu ter po svetu in vsem žrtvam drugih narodov na slovenskih tleh.
Način obeleževanja naj bodo spominske prireditve, molitve, polaganje slovenskih zastav na pokopališča, bojišča, morišča in grobišča.
Vseposvojitev
V spletni pobudi vseposvojitev lahko posvojimo žrtev zla druge svetovne vojne in po njej na Slovenskem. Tako postajamo varuhi spomina na določene osebo z imenom in priimkom. Z tem osebnim odnosom uničenemu življenju osebe in vzetemu imenu spet kličemo človeško dostojanstvo.
Pot domov
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so tudi druge slovenske muzeje povabili k sodelovanju v razstavnem projektu z naslovom Pot domov: »Vojne v dvajsetem stoletju so prebivalce slovenskega ozemlja pomešale po številnih bojiščih, ujetniških, begunskih in izgnanskih taboriščih po vsej Evropi in zunaj njenih meja. V vojnah so se spreminjale države, državne meje, družbene ureditve in vrednote, a skupna želja vojakov, beguncev, izgnancev, ujetnikov in drugih vojnih razseljencev je bila, da se vrnejo domov. …Številnim se želja po vrnitvi domov ni uresničila in njihove pripovedi bomo predstavili prek zgodb preživelih in njihovih pričevanj. Pri tem bomo odprli številna vprašanja o pojmih dom, domovina, država… soočili različne osebne vojne izkušnje in obiskovalcem ponudili možnost, da prisluhnejo njihovi pripovedi. Prisluhniti sočloveku, spoštovati njegovo drugačnost in razumeti različne izkušnje bi morda lahko bil eden od ciljev razstavnega projekta, ki bo skušal o vojnah in dvajsetem stoletju spregovoriti drugače.«
Filmski odbleski prelomnih časov
V Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu RS pripravljajo retrospektivi dokumentarnih in igranih filmov, ki pričajo o drugi svetovni vojni, revoluciji in njunih posledicah: »Naši vojni filmi niso veliki spektakli, ki so jih o raznih nemških ofenzivah slikali filmi v drugih tedanjih delih Jugoslavije. Močna nota v filmih je težka nujnost odločitve v prelomnih dogodkih. …
V filmih, ki jih hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije na zgoraj omenjene teme je toliko nians, toliko usod, žalosti, veselja, poguma, čuta do dolžnosti, strahu, groze, vdanosti v usodo, nasilja, pozivov k spravi….. Čustva so, glede na razmere, močna, zato so zgodbe prepričljive, mogoče v naših vojnih filmih še najbolj.«
Likovna razstava
»O čem razmišljaš, Antigona?« je naslov ene od slik akademskega slikarja Staneta Kregarja. V februarju leta 2015 bomo odprli skupinsko likovno razstavo, na kateri bo sodelovalo približno 25 slovenskih slikarjev in kiparjev.
Na avtorje smo naslovili dopis, v katerem med drugim piše: »Ker sta spraševanje vesti o dobrem in zlu ter dogovor o tem, kaj je prav in kaj narobe, temeljna gradnika vsake družbe in vir socialnega kapitala za sedanje in prihodnje rodove, je taka tudi tema omenjene razstave. Prepričani smo, da ste se v svojem likovnem opusu že srečali tudi s temi vprašanji …«
Golobi miru
70 klekljaric iz 70 slovenskih krajev bo sklekljalo 70 tridimenzionalnih golobov, ki bodo predstavljali 70 let miru od zaključka 2. svetovne vojne. 70 uglednih slovenskih žena različnega svetovno-nazorskega bo prispevalo kratko misel o miru.
Miroljubnost in mirotvornost
Programske vsebine in dogodke bomo predstavljali na spletnih straneh pobude in Časniku.si. Že letos jeseni bodo okrogle mize Časnika.si in Socialne akademije: Januarja bomo začeli z likovno razstavo v zaporniških celicah na Beethovnovi; marca bodo okrogle mize z Radiom Ognjišče. Aprila in maja bodo na TEOF pogovori Resnica in sprava. Sledi filmska retrospektiva, muzejske razstave, koncert v okviru Sakralnega abonmaja v Slovenski filharmoniji 27. maja, dan krivde, odpuščanja in sprave 15. junija, dan spomina na vse žrtve vojn in nasilja 24. junija, 5-7. 11. 15 Teološka fakulteta UL Simpozij resnica in sprave …
Napovedujejo se še druge pobude, prireditve, knjižne objave in druge pobude!
Naj bo leto v duhu prizadevanj po svetu, ki želijo utrjevati mir! Geslo nemške ustanove Spomin in mir je Varovati spomin in delati za mirno prihodnost. V geslo povezujejo pojme: sprava – človeško dostojanstvo – strpnost – urejanje vojnih grobov – mirotvornost – kultura spominjanja – prihodnost.
