Štih: Trend zanimanja za vpis s glasbene šole kljub krizi narašča

Slovenija | 20.10.2014, 06:15

V zadnjih letih je v programe osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja vpisanih približno enako število otrok in mladostnikov, to je 25.500. V šolskem letu 2012/2013 je - tako ugotavlja državni statistični urad - nižjo ali višjo stopnjo glasbenega in plesnega programa sklenilo nekaj več kot 3.200 otrok in mladostnikov. Za veliko večino je to konec glasbenega in plesnega izobraževanja, a nekaj se jih odloči tudi za profesionalno pot.

Na državnem statističnem uradu ugotavljajo, da je bilo v prejšnjem šolskem letu v predšolsko glasbeno vzgojo vpisanih 562 otrok, v glasbeno in plesno pripravnico skupaj 3.008 otrok, v program glasba 20.676 ter v program ples 1.296 otrok in mladostnikov. Med vsemi vpisanimi v omenjene programe je bilo 88 odstotkov osnovnošolcev. "V zadnjih letih kljub krizi, ki vlada v Sloveniji, opažamo, da trend zanimanja za vpis v glasbene šole narašča. Tako v mestih kot tudi na periferiji se glasbene šole soočamo s problemom, da zaradi omejitev, ki nam jih vsako leto nalaga ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ne moremo sprejeti vseh otrok, ki se zanimajo za vpis v naše programe," nam je povedal predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol Boris Štih. Zanimalo nas je, iz katerih delov države prihajajo otroci in mladostniki z velikim glasbenim talentom. Poudaril je, da težko posebej omeni katero od regij, se pa po njegovih besedah v glasbenih šolah po vsej državi trudijo čim prej prepoznati, kdo je nadarjen. "Zato v glasbene šole vključujemo otroke, stare 5 let, s predšolsko glasbeno vzgojo in glasbeno pripravnico."

V Zvezi slovenskih glasbenih šol so prepričani, da se otroci in mladostniki z glasbenim izobraževanjem in učenjem igranja enega ali več inštrumentov na nek način ostrijo, brusijo sposobnosti, ki jih drugače ne bi. "Intenzivno se morajo ukvarjati z inštrumentom, petjem, za kar se pač odločijo … In glede na to, da v glasbenih šolah z otroki delamo v pedagoškem procesu ena na ena, ker imamo individualni pouk, imamo učitelji v glasbenih šolah idealno in edinstveno priložnost, da otroke, poleg tega, da jih izučimo obrti, to je obvladovanja glasu in inštrumenta, usmerjamo tudi v vse tiste ostale dejavnosti, ki so v vsakdanjem življenju večkrat prezrte."

Največ v glasbene šole vpisanih otrok in mladostnikov se uči igrati na glasbila s tipkami. Drugo največjo skupino sestavljajo tisti, ki se učijo igrati na pihala, tretjo tisti, ki se učijo igrati na godala. Od posameznih glasbil je po številu učencev, ki se ga učijo igrati, prvi klavir, sledita violina ali kitara. Klavir se uči igrati povprečno vsak četrti, violino ali kitaro vsak deseti učenec. Zanimanje za učenje igranja na klavir je v zadnjih nekaj letih nekoliko upadlo, upada tudi zanimanje za učenje igranja na harmoniko, kljunasto flavto in tubo. Po drugi strani se povečuje zanimanje za učenje igranja na kitaro in violino ter flavto in klarinet.

Od skupaj 3.256 učencev, ki so predpreteklem šolskem letu končali izobraževanje, je nižjo stopnjo glasbenega in plesnega programa končalo 2.533 otrok in mladostnikov, višjo stopnjo tega programa jih je končalo 723. Za nadaljevanje izobraževanja na akademiji za glasbo na ljubljanski univerzi se jih vsako leto odloči od 85 do 90. "Skupaj imamo od 450 do 500 študentov," nam je povedal dekan Andrej Grafenauer. Ob tem je poudaril, da prihajajo od vsepovsod. "Slovensko glasbeno šolstvo je na tako visoki ravni, da pokriva večji del Slovenije tudi po regijah. Naši študentje prihajajo tako iz podeželja kot iz mest." Grafenauer je tudi zatrdil, da so diplomanti akademije za glasbo na ljubljanski univerzi dobro zaposljivi. Delo najdejo tako v glasbenih šolah kot profesionalnih orkestrih. Marsikdo odide tudi v tujino. "Naši študentje so v različnih tujih orkestrih, tudi na primer v najboljših svetovnih, kot sta na primer berlinska ali dunajska filharmonija. Tu je podobno, kot v športu. V tujini so razmere za delo še boljše, kot pri nas, temu primerno je tudi plačilo."

Vsi nimajo možnosti in tudi ne želje za takšno nadaljevanje glasbenega izobraževanja, a marsikdo svoj talent neguje v različnih glasbenih skupinah. V Sloveniji ima zelo močno tradicijo godbeništvo. V Zvezo slovenskih godb je vključenih 112 pihalnih orkestrov, ki skupaj štejejo več kot 5.200 glasbenikov. Med njimi je večji delež z osnovno oziroma srednjo glasbeno izobrazbo. Po besedah predsednika omenjene zveze Toneta Urbasa se slovenske godbe zelo pomlajajo. "Še pred desetimi, petnajstimi leti je bilo v godbah več starejših, zdaj lahko na vseh koncertih in prireditvah ljudje tudi sami opazijo, da interes za to dejavnost narašča in ne upada."

Prepričan je, da imajo pri razvoju godbeništva veliko vlogo glasbene šole, zato je poudaril pomen njihovega povezovanja s pihalnimi orkestri. "Če pogledamo, koliko njihovih gre naprej na akademijo za glasbo, vidimo, da gre za nekaj odstotkov. Ostali končajo šolanje na nižji ali srednji stopnji. Zato mora biti povezovanje med glasbenimi šolami in gobami tesnejše, da bi v godbe pridobili vse tiste, ki ne nadaljujejo izobraževanja na akademiji za glasbo." Ponekod je to sodelovanje dobro razvito, kar se vidi tudi v dotoku izobraženih mladih glasbenikov v godbe, njihovi številčnosti, organiziranosti in tudi kakovosti. Drugod so še težave, a Urbas upa, da jih bo vse manj. "Zato smo se povezali z Zvezo slovenskih glasbenih šol, da tudi na tem področju najdemo skupna izhodišča, da tudi tam, kjer stvari ne tečejo, zadeve uredili."

Pri igranju v godbi po njegovem ne gre le za ljubiteljsko ukvarjanje z glasbo, pomembni so tudi druženje, vzgoja in oblikovanje mladega človeka. "V godbah je 40, 50, 60 članov. V takih skupinah mora vladati neka organiziranost, pozitivno vzdušje, nek red, vsak glasbenik mora poslušati svojega kolega. Tukaj so veliki socialni vplivi na izoblikovanje mladega človeka. Pomembno je tudi delo. Brez vsakodnevnega dela tudi v glasbi ni uspehov." Urbas je ob tem omenil tudi zelo pomembno medgeneracijsko povezovanje.