Pregled dogodkov od 4. do 10. oktobra 2014

Škofovska konferenca | 11.10.2014, 18:41 Petra Stopar

Slovenski verniki si bomo minuli oktobrski teden gotovo zapomnili predvsem po tem, da je ljubljanska nadškofija po več kot letu dni dobila svojega nadpastirja. Tretje letošnje volitve, na katerih smo državljani in državljanke volili župane ter mestne in občinske svetnike so minile brez posebnih presenečenj, v senci imenovanja novega ljubljanskega nadškofa, pa tudi komisarske zgodbe o Alenki Bratušek, ki je drugi dan po podani negativni oceni na pristojnih odborih Evropskega parlamenta od kandidature odstopila.

Cerkev

Takole je ime v soboto, 4. oktobra, sporočil generalni tajnik Slovenske škofovske konference, pater Tadej Strehovec: »Apostolski nuncij v Sloveniji Juliuzs Janusz je sporočil, da je sveti oče papež Frančišek na današnji praznik sv. Frančiška imenoval p. Staneta Zoreta za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Sveti sedež je to informacijo objavil tudi na svoji spletni strani. P. Stane Zore, frančiškan, je bil rojen 7. septembra 1958 na Selah pri Kamniku v ljubljanski nadškofiji. Slovesne zaobljube je naredil pri naših bratih frančiškanih, v duhovnika pa je bil posvečen 29. junija 1985. Diplomiral je iz teologije na ljubljanski teološki fakulteti ter kasneje kot duhovnik opravljal službo rektorja, tako v Marijinem svetišču na Brezjah kot v Marijinem svetišču na Sveti Gori pri Gorici. Do današnjega imenovanja je že drugi mandat opravljal službo provinciala slovenske frančiškanske province sv. Križa ter bil obenem tudi predsednik konference redovnih ustanov v Sloveniji.«

Tako kot marsikdo, je tudi novoimenovani ordinarij p. Zore v pogovoru za Radio Ognjišče povedal, da v dnevu svojega imenovanja, ki je god sv. Frančiška Asiškega, vidi simboliko. Sveti Frančišek je bil namreč po njegovih besedah zazrt v Kristusa, živel je iz učlovečenja Jezusa, živel je utelešeni evangelij, utelešeno duhovnost, v čemer nadškof Zore vidi sporočilo in napotilo, kako moramo živeti tudi mi. Sam želi uresničevati osnovni Božji načrt, to je prinašati ljudem sporočilo odrešenja. Obenem vse Slovence vabi h graditvi dobrega, »da se nehamo bati drug drugega, da nehamo nasprotovati drug drugemu, da nehamo biti razklani v globino in vse kapilare tega našega življenja, in takrat, se mi zdi, da bo Bog začel, tako po Cankarjevo, blagoslavljati to našo Slovenijo, in ko rečem Slovenijo, ne mislim lepote od štajerskih goric do Tržaške obale, ampak ljudi«.

Novice o imenovanju nadškofa se je razveselil apostolski administrator ljubljanske nadškofije, predsednik Slovenske škofovske konference, škof Andrej Glavan. Čestital mu je in vernike povabil k molitvi zanj. Ljubljanska nadškofija je bila brez ordinarija od konca lanskega julija, ko je sveti oče Frančišek sprejel odpoved službi takratnega nadškofa metropolita Antona Stresa. Tudi ta je čestital svojemu nasledniku: »Iskreno pozdravljam, mu toplo čestitam in mu iz vsega srca voščim obilnega blagoslova pri njegovem odgovornem poslanstvu. Pri vseh njegovih prizadevanjih ga bo spremljala moja molitvena podpora.«

Novica o imenovanju patra Staneta Zoreta za novega ljubljanskega nadškofa metropolita je presenetila Slovensko frančiškansko provinco svetega Križa. Veselje je izrazil provincialni vikar, pater Marjan Čuden, ki je zdaj kot njegov namestnik odgovoren za izpeljavo postopka izvolitve njegovega naslednika.

Nadškof se je minuli petek tudi prvič uradno predstavil javnosti in vernikom. Na novinarski konferenci je na eno od vprašanj, kako bo utrdil vero v Boga na eni strani, na drugi pa zaupanje v Cerkev, dejal: »Preprosto s tem, da bomo vsi skupaj živeli tako, kot moramo živeti, da bomo delali v resnično dobro vseh ljudi, zlasti najbolj potrebnih, in da bomo iskreni do vsakega človeka. Na ta način bo vzpostavljeno zaupanje v Cerkev.« Hkrati pa bo po zgledu papeža Frančiška dal manj poudarka na stvari, ki niso pomembne za oznanjevanje evangelija ali za delitev zakramentov. »Za takšne načrte in reforme je gotovo potrebna pobuda in hkrati čas ter ponižnost.« Nadškof Zore si ob tem želi, da bi z vsemi ljudmi dobre volje ustvarjal primerne okoliščine, v katerih bi vsi lahko živeli dostojno življenje. Slovesno škofovsko posvečenje bo 23. novembra.

V minulem tednu smo tudi obhajali praznik Rožnovenske Matere Božje. Sodelavci Radia Ognjišče smo skupaj s tednikom Družina in frančiškani tudi letos ta dan preživeli v molitvi rožnega venca. Od 17. ure naprej smo pred milostno podobo Marije Pomagaj na Brezjah molili vse štiri dele rožnega venca in na koncu zapeli litanije Matere Božje. Ob 19. uri je sveto mašo daroval naš urednik, msgr. Franci Trstenjak. K molitvi rožnega venca pa nas je vse povabil tudi novoimenovani nadškof Zore.

Politika in gospodarstvo

Udeležba na lokalnih volitvah je bila s 44 odstotki najnižja doslej. Stranka z največjim številom županov ostaja SLS, pripadlo ji je 25 županskih mest. SDS na drugem mestu ima 17 županov, pet manj jih je bilo izvoljenih na listi SD. Županskega mesta se lahko veseli tudi sedmerica iz NSi, medtem ko ima DeSUS doslej enega župana. Največja vladna stranka SMC ostaja praznih rok. Neodvisni kandidati so se še bolje usidrali v zavest ljudi in pobrali še več simpatij, kar precej pa je županov, ki so jim volivci znova naklonili zaupanje. Med njimi je pričakovano ljubljanski župan Zoran Janković, ki je občino vodil že minulih osem let. Tudi v ostalih večjih mestih presenečenj ni bilo. V 53 slovenskih občinah pa bo za izvolitev župana potreben drugi krog, predvidoma 19. oktobra. Med drugim se bosta v Mariboru pomerila sedanji župan Andrej Fištravec ter nekdanji Franc Kangler, v Kranju Mohor Bogataj in Boštjan Trilar, v Murski Soboti Anton Štihec in Aleksander Jevšek, v Novem mestu Milena Kramar Zupan ter Gregor Macedoni, v Novi Gorici sta se v drugi krog prebila Matej Arčon in Luka Manojlović, na Ptuju pa župan Štefan Čelan ter Miran Senčar.

Potem, ko se je nekdanja premierka in kandidatka za podpredsednico Evropske komisije, pristojne za energetsko unijo, Alenka Bratušek, slabo predstavila na zaslišanjih pred evropskimi poslanci na matičnih odborih za energijo in okolje, so ji člani kot edini kandidatki v ekipi Jean-Claudea Junckerja prižgali rdečo luč s 112 glasovi proti in le 13 za. Ko smo že mislili, da bo Juncker vztrajal pri njeni kandidaturi navkljub oceni Evropskega parlamenta, je Bratuškova sama odstopila. Odzivi na njeno zaslišanje so bili večinoma negativni, češ da je bila preveč splošna in da ni ponudila nobenega konkretnega odgovora. »Bratuškova svoje naloge ni dobro opravila, in tu ni nobene zarote, ki jo vidijo nekateri podporniki nekdanje premierke. Tukaj ni šlo za desne ali socialiste proti njej, ki imajo tudi svojo kandidatko v podobi Fajonove. Tu gre preprosto zadeva na njeno ime, ker je odgovarjala tako, da ni dobila pozitivne ocene. To je vse,« je povedal evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke Lojze Peterle.

Vlada se je v četrtek zvečer takoj posvetovala, v petek pa posredovala javnosti novo ime - ministrico za razvoj, strateške projekte in kohezijo Violeto Bulc, ki jo je iz vrst vladne stranke SMC predlagal premier Miro Cerar, dobila pa je podporo devetih ministrov. Odločitev je sporočil tudi Junckerju. Bulčeva je po Cerarjevi oceni ustrezna za to vlogo: »Najprej zato, ker se je izkazala, še posebej v zadnjih dveh letih, kot članica ali celo kot ena od vodij programskega odbora naše nastajajoče stranke in je s tem svojim delom izrazito močno pripomogla k oblikovanju našega strankarskega političnega programa, hkrati pa je izkazala tudi pomembne odločevalske in vodstvene lastnosti. Njen življenjepis izkazuje veliko življenjsko izkušnjo, ima obsežne strokovne reference, ima tudi izkušnje s področja vsebin Evropske unije, nenazadnje je zdaj tudi pristojna za področje evropske kohezijske politike.«

Ali bo v komisiji ohranila mesto, ki je bilo namenjeno Bratuškovi, še ni jasno. V vsakem primeru pa bo morala tudi ona prej opraviti zaslišanje v Evropskem parlamentu. Z novo kandidatko seveda niso zadovoljni v koalicijski partnerici SD, kjer so že vseskozi predlagali evropsko poslanko Tanjo Fajon, prvak Desus Karl Erjavec ocenjuje, da kandidatka nima ustreznih izkušenj, način sprejetja odločitve pa je slaba popotnica za koalicijo: »Veste, da bo ta vlada še pred hudimi preizkušnjami, treba bo sprejemati težke reforme, tudi težke ukrepe, in da to lahko uspešno delaš, potrebuješ močno koalicijo in tudi močno zaupanje med partnerji.«

Vodja opozicijske poslanske skupine SDS Jože Tanko povedal, da je odločitev nadaljevanje istega pristopa, kot se je zgodil pri vladi Alenke Bratušek, ko je v Bruselj poslala kandidatko, ki ni bila sprejemljiva niti za domače vladne kroge. NSi je sicer vlado pred tem pozvala, naj se po blamaži s kandidaturo Bratuškove odloči za najbolj kompetentno oziroma strokovno kandidatko ali kandidata, ki ne bo stvar političnega kupčkanja v koaliciji, ob čemer so predlagali evropskega poslanca Lojzeta Peterleta ali nekdanjo evropsko poslanko Romano Jordan.

Potem ko je vlada sklenila pripraviti predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, je finančno ministrstvo sporočilo, da bo primanjkljaj po rebalansu za 200 milijonov evrov višji in bo znašal 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Tako se Slovenija ne bo mogla držati omejitve, ki jo od nje zahteva Evropska komisija, in sicer da primanjkljaj ne znaša več kot 3,2 odstotka BDP. A rebalans letošnjega proračuna je nujen, je poudaril finančni minister Dušan Mramor in navedel razloge zanj: „Prvič, zato, da dosežemo nižji deficit od tistega, ki bi se zgodil sam, in drugič, zato, ker je bilo znotraj leta toliko sprememb in prerazporeditev, da bistveno odstopa od tistega proračuna, ki je bil sprejet v Državnem zboru.“ Država bo prihranke iskala na posameznih ministrstvih, kjer je to manj kot tri mesece pred koncem leta še možno.

Za nakup Tovarne nogavic Polzela se zanima tuji strateški partner, ki je podal tudi pismo o nameri, banke pa njegovo ponudbo proučujejo, je povedalo vodstvo Polzele. Kdo je morebitni tuji partner, niso razkrili. Predsednica nadzornega sveta Branka Neffat je za zdaj optimistična. V Polzeli po pogovoru s finančnim ministrstvom v kratkem pričakujejo tudi drugo polovico državne pomoči.

Medtem se je v petek tudi uradno sklenila prodaja večinskega deleža Aerodroma Ljubljana nemškemu upravljalcu letališč Fraport. Prodajalci so dobili nakazano kupnino, delnice so preknjižene. Fraport je za 75,5-odstotni delež odštel dobrih 177 milijonov evrov, od tega sta Slovenski državni holding in država prejela skoraj 135 milijonov evrov.

Tudi ta teden je Mandatno-volilna komisija državnega zbora razpravljala o poslanskem mandatu prvaka SDS Janeza Janše, ki prestaja zaporno kazen v zadevi Patria. Parlamentarna zakonodajno-pravna služba vztraja pri oceni, da bi bilo prenehanje mandata lahko ustavno sporno, a posebna skupina pravnikov to možnost dopušča. Zagovarjajo jo tudi v ZL in ZaAB, v DeSUS in SD se zavzemajo za zamrznitev. V SDS opozarjajo, da teh razprav sploh ne bi smelo biti, saj je najvišji splošni pravni akt države jasen. Tudi po mnenju NSi je najboljša možnost, da parlament Janši dovoli ostati poslanec. Janša je med sejo med drugim spomnil, da v ustavi piše, da v Sloveniji vlada ljudstvo. »Ali je za tem omizjem kdo, ki je na zadnjih volitvah dobil 6200 glasov ali več v svojem okraju? Vidim, da ni nobenega kandidata. Ali je kdo, ki je dobil 6000 glasov? Nikogar,« je izzval zbrane na seji. Državni zbor bo o poročilu mandatno-volilne komisije v zvezi s poslanskim mandatom Janše odločal na izredni seji v sredo.

Kultura

V Mariboru se bo med 17. in 26. oktobrom pod geslom Igrajmo se! odvil 49. festival Borštnikovo srečanje. Ob sklepu nacionalnega gledališkega festivala bodo podelili nagrade. Najpomembnejšo, Borštnikov prstan, letos prejme igralec Vlado Novak. Za nagrade festivala Borštnikovo srečanje se bo letos potegovalo 11 uprizoritev osmih režiserjev, ki jih je kot najboljše iz pretekle gledališke sezone izbrala selektorica Amelia Kraigher.

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar se je minulo nedeljo v Trstu srečala z vodstvom Slovenskega stalnega gledališča in s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Kot je povedala, je bil namen obiska tudi, da Slovenija pokaže, kako pomembno je SSG za Slovenijo tako z vidika slovenskega jezika kot tudi za narodno identiteto.

Šport

Slovenska nogometna reprezentanca je v petek v Mariboru prišla do prve zmage v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2016. Milivoje Novaković je z enajstmetrovko porazil Švico in poskrbel za veliko dobre volje v slovenskem taboru, posebej po porazu na uvodni tekmi proti Estoniji, in za dvig samozavesti pred obračunom v Litvi. Izbranci Srečka Katanca sicer spet niso pogosto prihajali do priložnosti, a tisto, ki so jo dobili, so unovčili. To se je zgodilo v 79. minuti. Rezervist Dejan Lazarević je podal v kazenski prostor proti Novakoviću in Kevinu Kamplu, slednji pa je nato priboril strel z bele točke po prekršku Johana Djourouja.

Smučarski skakalec Jernej Damjan, ki je v soboto v Klingenthalu v roke prejel pokal za skupno zmago na tekmah poletne velike nagrade, je danes proslavil uspešno poletno sezono. Zmage je vesel, a v isti sapi poudarja, da zanj šteje le zimska sezona, ki se bo začela že čez sedem tednov, 21. novembra prav v Klingenthalu.

Slovenski ultra-maratonski kolesar Marko Baloh je zmagal na 31. dirki Silver State 508. Dirka je znana kot najstarejša kvalifikacijska preizkušnja za dirko prek Amerike. Dolga je 817 km in ima približno 7000 m višinske razlike. Baloh je na omenjeni dirki pred desetimi leti že zmagal, v svojem drugem nastopu pa je spet ugnal vso konkurenco.