Depresija
Duševna motnja lahko prizadane vsakogar
Politika Petra Stopar
Obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, ki je letos posvečen osveščanju o shizofreniji, v Sloveniji pa je ta tema še razširjena v naslovu Živeti z duševno motnjo in vsakodnevnimi izzivi. S tem želijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudariti tako skrb za ljudi z duševnimi motnjami - tudi s shizofrenijo - in njihove svojce, kot tudi skrb za dobro počutje vsakega posameznika in njegovo spoprijemanje z vsakodnevnimi težavami.
Vsakdo lahko zboli za duševno motnjo, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da je skrb za dobro duševno zdravje ključna ne samo za posameznike, ampak za celotno družbo. "V svetu duševne in vedenjske motnje predstavljajo slabo desetino bremena bolezni. Med njimi je na prvem mestu depresija, sledi tesnobnost ali anksioznost, motnja zaradi zlorabe drog ali alkohola in shizofrenija," je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček.
Shizofrenija je najpogostejši razlog za sprejem v psihiatrično bolnišnico v Sloveniji. Zaradi finančne in gospodarske krize pa so duševne motnje porasle, trpijo predvsem odnosi z bližnjimi, dodaja Jeriček Klanščkova: "V obdobju 2004 do 2012 v Sloveniji zaznavajo statistično značilno povišanje odstotka ljudi, ki doživljajo stres zaradi slabših gmotnih pogojev za življenje, zaradi težav med osebnimi odnosi v družini in med sodelavci ter zaradi osamljenosti."
Glavna značilnost duševnih motenj, tudi shizofrenije, je psihološka bolečina, ki je intenzivna, dolgotrajna in težka, pogosto jo spremlja še občutek socialne izolacije, ki je posledica stigmatiziranosti duševnih motenj. Stigma duševnih motenj je še vedno prisotna v večini držav, zato so prizadevanja za destigmatizacijo vseh duševnih motenj, poudarjanje pozitivnih vidikov duševnega zdravja, zmanjševanje vsakodnevnih stresorjev in krepitev veščin za spoprijemanje z njimi, ključni sodobni koncepti na področju duševnega zdravja.
Inštitut je v skrbi za duševno zdravje prebivalcev pripravil številna izobraževanja. Izobraževalne delavnice za prebivalce lokalnih skupnosti z naslovom Moč druženja in prijateljstva, ki so jih razvili na ljubljanski območni enoti Nacionalnega inštituta, potekale v izbranih lokalnih skupnostih vseh slovenskih regij.
Ob tem v Združenju psihoterapevtov Slovenije opozarjajo, da je status psihoterapevtske dejavnosti pri nas še vedno neurejen, o čemer razpravljajo tudi na letošnjih 14. Bregantovih dnevih v Olimju. Predsednica organizacijskega odbora Bregantovih dni dr. Teodora Pečarič Jager pravi, da zakon sicer "v osnutku že obstaja od leta 2009 na ministrstvu za zdravje, leži v predalu, in ga žal še nismo uspeli spraviti naprej, da bi se ta poklic zakonsko opredelil, tako kot je potrebno".
Kot dodajajo v združenju, je namreč izbira ustrezno izobraženega psihoterapevta v zasebni sferi iz finančnega vidika dostopna le malokomu, zato se zavzemajo, da bi bile tovrstne zdravstvene storitve dostopne vsakemu državljanu tako kot za telesne bolezni.
