Alkohol
Odnos Slovencev do alkohola je nekritičen
Slovenija Petra Stopar
V Sloveniji vlada mokra kultura, odnos Slovencev do alkohola pa je nekritičen. Zaradi njega je vsak dan v bolnišnico sprejetih približno deset oseb, od katerih dve umreta, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Povečuje se opijanje med mladino, saj je bila po podatkih inštituta več kot tretjina 15-letnikov v življenju že vsaj dvakrat opitih. V zadnjih osmih letih pa se deležu fantov, ki pijejo, približala tudi dekleta.
Kot ugotavlja Maja Zorko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se slovenski odnos do alkohola prenaša iz roda v rod, za Slovenijo je značilen lahek dostop do alkohola, ta je prisoten v naši kulturi in običajih. Med Slovenci v starosti od 25 do 64 let je bilo po podatkih iz leta 2012 dobrih 10 odstotkov takih, ki tvegano pijejo alkohol, 20 odstotkov pa takih, ki od alkohola abstinirajo. Med osebami s tveganim pitjem alkohola se po podatkih inštituta najpogosteje znajdejo moški v starosti med 40 in 45 let s poklicno izobrazbo, z območja vzhodne Slovenije.
Alkoholizem je v družbi močno stigmatiziran, prizadeti pa niso samo alkoholiki, ampak lahko prevečkrat nosijo posledice te zasvojenosti drugi družinski člani, ki pa pogosto se ne želijo javno izpostavljati. Vsakomur, ki trpi zaradi posledic alkoholizma v preteklosti in zdaj, so pripravljeni pomagati v programu z imenom Al-Anon, ki pri nas deluje že 25 let.
V program za samopomoč, ki združuje svojce in prijatelje alkoholikov, se lahko vključi vsakdo, anonimno in brez napotnice. „V skupino, ki je objavljena na spletu in na naših urnikih, lahko pride čisto vsakdo, brez najave, napotnice ali napotitve strokovnjaka,“ je povedala predstavnica društva Al-Anon in dodala, da srečanja potekajo skoraj vsak dan ali vsaj enkrat tedensko v vseh večjih krajih po državi. „Marsikateri člani pa zaradi anonimnosti zelo radi pridejo v drug kraj, kjer se počutijo zelo varne, kajti alkoholizem je stigma in se jim zdi, da jih v tistem kraju ne bo nobeden prepoznal.“
V skupinah dajejo poudarek temu, da so pred alkoholom družinski člani nemočni in ne morejo nič narediti v zvezi s tem, čeprav jih teži občutek, da bi morali nekaj narediti. Edini način, da alkoholiku pomagajo, je, da ne pomagajo, še pravi predstavnica društva. V programih Al-Anon dajejo poudarek temu, da človek lahko spremeni le samega sebe. V društvu imajo razvit sistem mentorstva, imajo svojo literaturo, srečanja, zagotavljajo članom 24-urno podporo.
Prva leta delovanja društva je v skupine zahajalo veliko zakonskih parov, v zadnjih letih pa je med njihovimi člani vedno več odraslih otrok alkoholikov, med 35. in 45. letom starosti. Gre za take, ki so ugotovili, da so bili popolnoma neopremljeni, brez pravih orodij za življenje s težavami v vseh vrstah odnosov, pravi predstavnica društva.
