Kaj bodo pokazali rezultati zdravstvenega pregleda evropskih bank?
Slovenija
Evropska centralna banka in Evropska bančna agencija bosta jutri objavili rezultate zdravstvenega pregleda 130 najpomembnejših bank v območju evra. Med njimi so tudi Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor in SID banka. Rezultati bodo izhodišče za neposredni bančni nadzor, ki ga bo izvedla osrednja finančna ustanova v območju s skupno valuto.
Pregledi bank, ki predstavljajo približno 85 odstotkov bančnega sistema v območju evra, so se začeli lanskega novembra. Pod drobnogledom se je znašlo več kot 3 tisoč 700 milijard evrov bančnih sredstev, kar predstavlja skoraj 60 odstotkov vse tveganju prilagojene aktive v teh bankah.
Postopek je imel tri stebre. Prvi je bila nadzorna ocena tveganj, ki je pokrila vse bistvene oblike tveganj v bankah, to so likvidnost, denarni vzvod in dostop do finančnih virov. Izveden je bil tudi pregled kakovosti sredstev, pokril je vse vrste sredstev - od posojil prek medbančnih instrumentov do državnih obveznic. Slaba posojila so bila opredeljena kot tista, ki zamujajo več kot 90 dni. Tretji steber pregledov so bili obremenitveni testi. Izbrani makroekonomski scenariji zanje temeljijo tako na morebitnih novih šokih na globalnih trgih kot tudi na različnih šokih na strani povpraševanja in ponudbe v posameznih članicah, pretresih na nepremičninskem trgu, novih pritiskih na ceno zadolževanja ter potencialnih novih šokih v bančnem sistemu.
Banke bodo imele sicer po objavi rezultatov šest mesecev, da pokrijejo kapitalski primanjkljaj, ugotovljen na podlagi osnovnega scenarija, in devet mesecev, da zapolnijo kapitalsko luknjo ob predpostavki, da se uresniči negativni scenarij. Načrte o načinu kapitalske krepitve bodo morale predstaviti v dveh tednih po objavi rezultatov. Po osnovnem scenariju naj bi se BDP v območju evra letos okrepil za 1,2 odstotka, prihodnje leto za 1,8 odstotka in v letu 2016 za 1,7 odstotka. Za vso Evropsko unijo so stopnje rasti 1,5, dva in 1,8 odstotka. Po negativnem scenariju bi se BDP v območju skupne valute letos znižal za 0,7 odstotka, prihodnje leto upadel za 1,4 odstotka in v letu 2016 stagniral. Zelo podobna bi bila gibanja v vsej povezavi.
Največji slovenski banki NLB in NKBM sta temeljite in stroge preglede prestali že lansko jesen. Država ju je nato izdatno dokapitalizirala, obe sta del slabih terjatev prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank. Položaj sta torej izboljšali, a imata, tako kot ves slovenski bančni sistem, še vedno precej neto oslabitev. Vnovičen pregled naj vseeno ne bi prinesel negativnih presenečenj. "Menim, da je treba te banke čim prej privatizirati in kupnino, ki jo bomo dobili, usmeriti v znižanje državnega dolga. Če bomo vztrajali, da ostanejo v državni lasti, sem prepričan, da jih bomo morali čez nekaj let zopet sanirati," je za naš radio povedal ekonomist Matej Lahovnik. Pod drobnogledom evropskih regulatorjev se je znašla tudi konec lanskega leta po bilančni vsoti tretja največja banka v državi, to je SID banka. Vendar to ni klasična oziroma poslovna banka, saj gre za izvozno in razvojno banko v državni lasti, ustanovljeno z namenom zavarovanja in financiranja izvoza slovenskih podjetij. Na seznamu 120 bank, ki bodo od 4. novembra pod neposrednim nadzorom Evropske centralne banke, jo je zato zamenjala Unicredit Banka Slovenija.
