VIDEO: Kolesarko romanje sklenili s sveto mašo na Žežlju

Srečanja PRO | 09.09.2014, 08:00 Izidor Šček

S slovesno sveto mašo se je v Marijini božjepotni cerkvi na Žežlju nad Vinico sklenilo kolesarjenje „Od Marije k Mariji“. Romanje smo začeli pri Mariji Kraljici miru na Kureščku. Radijska ekipa, ki so se ji ob 20. obletnici pridružili tudi kolegi iz uredništva Družine, je z različnimi sogovorniki predstavljala pot in zanimivosti ob njej. Tako ni manjkala razprava o spravi v slovenskem narodu, saj je kolesarje pot vodila tudi do Kočevskega roga.

Kolesarjenje, ki je imelo tokrat pomenljivo geslo: Spremeni naše stiske v veselje, se je končalo na najboljši možen način- s soncem obsijani Žeželj nad Vinico, polna cerkev Božje Matere Marije in številni radijski prijatelji ter verniki iz viniške župnije ter od drugod z veselimi srci. Urednik Franci Trstenjak je v nagovoru najprej omenil praznik mali šmaren, vlogo Marije v naših življenjih in se navezal na besede blaženega škofa Antona Martina Slomška. „Bl. Anton Martin Slomšek nam naroča: „Počastimo Marijo kakor dobri otroci svojo ljubo mater.“ Zato bodimo tudi mi v vrsti tistih, za katere je Marija sama rekla: Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.“

Romanje je bilo po besedah urednika Trstenjaka tudi prošnja: „Za slovenski narod, da bi se očiščen vseh starih zamer spravil med seboj in zoper zaživel v edinosti in ljubezni.“

A ob molitvi so potrebna tudi konkretna dejanja, ki bodo rezultat zapovedi: ljubi svojega bližnjega. „Kristjani ne moremo in ne smemo ravnati drugače kot nam naroča Odrešenik, Knez miru, naj vendar odpustimo in s tem omogočimo, da se uresniči prerokova beseda iz prvega berila: V miru bodo prebivali. Kristjani ne smemo in ne moremo ravnati po logiki „Oko za oko, zob za zob“, ampak samo v duhu Jezusovih beseda na križu: Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo,“ je povedal msgr. Trstenjak.

V podobnem duhu se je glasila tudi urednikova spodbuda v pozdravu miru- Marija kot naša mati ne želi, da bi bili otroci sprti, zato odpuščajmo in prosimo odpuščanja.

Sicer pa lahko povem, da obstaja o cerkvici na Žežlju, ki je znana po svojem čudovitem tridelnem oltarju, kar nekaj legend. Nekoč je bila v teh krajih več let zapored lakota, časi so bili težki in ljudje so se zaobljubili, da bodo naredili kapelico, če bodo uslišani - obljubo so potem, ko so bili uslišani, izpolnili. Velik nevarnost so prestavljali tudi Turki, samo ob enem vpadu so odpeljali 500 otrok. Leto 1471 je bilo posebno, ljudje so se pred Turki zatekli na Žeželj, vso noč so hodili iz cerkve in nazaj s svečami v rokah. To je na Turke naredilo tako močan vtis, da jih niso napadli, ljudje pa so to pripisali čudežu in se zahvalili Mariji, smo izvedeli od domačega župnika Antona Gnidovca, ki se mu moramo zahvaliti za velik prispevek pri izvedbi našega tokratnega romanja. Radijski sodelavci si ga bomo vsekakor zapomnili po našem druženju s sodelavci Družine, predvsem pa po izjemni gostoljubnosti Belokranjcev, čudoviti razgibani pokrajini, ki nam je popestrila kolesarske kilometre, in tudi po vremenu, ki je kar nekaj časa grozilo s svojimi oblaki, a je vzdržalo in tako smo na cilj vsake etape vselej prišli kolikor toliko suhi. Hvala, Bela Krajina, hvala domačini, ki ste nas navdihovali s svojimi zgodbami o ustvarjalnosti, vztrajnosti in iznajdljivosti, ter tudi vsi tisti, ki so za nas poskrbeli ob naših postankih.

Povzetek dopoldanskega programa

V Vinici je bilo praznično. Jutro in dopoldne smo kolesarji preživeli v župnišču in z zanimivi sogovorniki soustvarjali program. Gostitelj župnik Anton Gnidovec je predstavil svojo župnijo: V Vinici je stičišče dveh narodov, Slovencev in Hrvatov. Kolpa nikoli ni bila prava meja, ljudje so se družili, poročali, se srečevali in sodelovali na vseh področjih, najbolj jih je povezovala žeželjska Marija.

Cerkev na Žežlju krasi veličasten oltar, ki je pravzaprav poimenoval sam ta kraj: Žeželjska Marija sedi na sedežu, nemško to pomeni "am Sessel" - od tod ime Žeželj. Največji praznik je nedelja po 12. septembru. V zgodovinskih knjigah piše, da je bil žeželjski hrib ta dan bel od ljudi, prišli so Slovenci, Hrvati, tudi Kočevarji. "Prvi bodo že v soboto prišli Romi, tam so celo noč, pridejo Belokranjci in tudi od drugod," pravi župnik Anton Gnidovec in vabi tudi nas.

Naš drugi jutranji sogovornik je bil devetošolec Boštjan Mihelič, vodja ministrantov v Vinici - ministrira vsak dan, ob nedeljah pa pri treh mašah. Zanj so posebno veselje jaslice, ki jih začne delati sredi poletje, postavlja jih do tri tedne - v njih so makete, premikajoče figure, voda …  Za letošnje je že vse narisal in pripravil načrt, le še pripraviti je treba. Boštjan je zanimiv mladenič, ki rad obdeluje les, zato je njegova pot po devetem razredu jasna, zna pa tudi čarati in s svojimi triki navdušuje otroke vse do Črnomlja.

V bližini Vinice živi tudi družina Brozovič. Obiskala nas je gospa Meta, ki je mati petih otrok in bo prav zato tudi ob današnjem prazniku v mislih in molitvah povezana z nebeško materjo Marijo. V hiši si v zadnjih letih prizadevajo obuditi turizem in hkrati spomin na pomembne Belokranjce. V posebni sobi je predstavljenih 39 osebnosti. Središče Župančičeve spominske hiše pa je sicer življenje tega velikega belokranjskega pesnika, ki je včasih žal pozabljen. Tako v hiši najdemo spomine na pesnikovo otroštvo, opus njegovih del in veliko spominov iz njegovega življenja v Ljubljani in na Dunaju.

Zapisi o drugih dneh romanja Od Marije k Mariji: