Papež vabi kitajskega predsednika v Vatikan, da bi govorila o gradnji miru v svetu
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek je kitajskega predsednika Xija Jinpinga povabil, da bi se srečala bodisi v Vatikanu ali v Pekingu, da bi se skupaj pogovarjala o graditvi miru v današnjem svetu, ki je poln sporov. Novico je v torek objavila argentinska spletna stran Infobae, povzemajo pa jo vsi svetovni mediji, tudi na Kitajskem. Vatikansko državno tajništvo vesti ni komentiralo, zanikalo pa tudi ne.
Znano je, da si papež Frančišek želi na Kitajsko. Tja bi odšel jutri, če bi bilo to mogoče, kot je dejal na povratnem letu iz Južne Koreje. Kot poroča argentinska spletna stran Infobae, je papež lastnoročno napisano pismo s povabilom kitajskemu predsedniku izročil dvema Argentincema: voditelju največje peronistične stranke v argentinskem kongresu Ricardu Romanu in predstavniku kitajske akademije znanosti v Mercosurju Joséju Lujanu. Ta dva sta pismo predala tesnim Xijevim pomočnikom.
Zamisel za povabilo je nastala 3. septembra v Domu sv. Marte, kjer živi papež Frančišek, in sicer na 90-minutnem srečanju, ki sta se ga poleg papeža, Romana in Lujana udeležila še vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, in tajnik za odnose z državami, nadškof Dominique Mamberti. Parolin dobro pozna položaj na Kitajskem, saj je pred leti poskrbel za papeževo pismo Kitajcem. Papež naj bi zato dejal, da je sam splošni zdravnik, za teme, ki zadevajo Azijo, pa je kirurg Parolin.
Na sestanku so poudarili velik pomen tega, da Vatikan razvije dobre odnose s Kitajsko in njenim vodstvom, da bi tako prispeval k večpolarni odločitvi in zagotovil višjo stopnjo vodenja v korist bolj bratskega sveta in večje stopnje družbene enakosti.
Agencija Asianews ob tem piše, da je Kitajska vedno zavzela drugačno stališče kot ZDA kar zadeva Iran, Irak, Sirijo in izraelsko-palestinski konflikt. A kot je razvidno iz povabila, naj bi morebitno srečanje med papežem in Xijem Jinpingom obravnavalo le temo gradnje miru, ne pa tudi položaja Cerkve na Kitajskem in pomanjkanja verske svobode. Zato zlasti člani podzemne Cerkve na Kitajskem do takšnega srečanja ostajajo zadržani, a hkrati menijo, da bi pozitivno prispeval k tej temi.
