Bo zgodovinski vrh Nata v Walesu le prispeval k končanju mednarodnih sporov?

| 04.09.2014, 14:50 Rok Mihevc

Voditelji 28 držav članic Nata so v valižanskem Newportu začeli dvodveni vrh zavezništva. Ker smo v časih najbolj napetih odnosov med Zahodom in Rusijo po hladni vojni, ga mnogi že opisujejo kot zgodovinskega. V ospredju je kriza v Ukrajini, ki narekuje doslej najodločnejši poziv h krepitvi obrambnih izdatkov. Zbrane predsednike vlad in držav sta pozdravila odhajajoči generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmusssen in britanski premier David Cameron.

Cilj valižanskega vrha v času številnih kriz na več frontah je zagotoviti, da bo Nato pripravljen na vsak izziv in bo sposoben braniti vse zaveznice. Srečanje naj bi bilo po prvotnih načrtih precej povprečno in zamišljeno predvsem kot obeleženje konca bojne operacije v Afganistanu. A bo zaradi potez ruskega predsednika Putina v odnosu do Ukrajine verjetno eden najpomembnejših v 65-letni zgodovini Nata. Pričakuje se potrditev akcijskega načrta pripravljenosti, ki predvideva krepitev navzočnosti zveze na vzhodu Evrope. Poleg tega bodo voditelji zaveznic potrdili podporo Ukrajini, tako simbolično z razpravo z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom kot konkretno z vzpostavitvijo štirih skrbniških skladov za pomoč pri posodabljanju ukrajinskih oboroženih sil. In ravno približaleevanje Ukrajini k zvezi Nato je danes že kritiziral ruski zunanji minister Sergej Lavrov. „Kdor postavlja pod vprašaj nevtralnost Ukrajine, ogroža iskanje rešitve za spor na vzhodu države,“ je po poročanju ruskih medijev dejal v Moskvi.

Za naš radio je o Rusiji spregovoril tudi nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. „To precenjevanje Rusije kot velesile je po moji oceni na nek način pretirana. Rusija je z eno besedo neka bencinska črpalka, če lahko malce ironično temu rečem. Je dežela z veliko naravnimi resursi, dežela, ki nekako zagotavlja Evropi ustrezne energetske resurse in prav zaradi njih je Evropa na nek način do te politike Rusije predvsem previdna.“

A rusko-ukrajinska kriza vendarle ne bo edina tema srečanj v Walesu. Prav tako naj bi vrh predvidoma potrdilpolitiko odprtih vrat, tudi sklep, da bo začel Nato zelo okrepljene pogovore s Črno goro in najpozneje do konca prihodnjega leta odločil o vabilu državi v zavezništvo. Razpravljal bo tudi o Afganistanu, Iraku in Siriji.

Vrh Nata se je sicer začel z razpravo voditeljev članic o Afganistanu, kjer se letos zaključuje zavezniška operacija Isaf. Kot je izpostavil generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, se Afganistanu, ki je zaradi spora predsedniških kandidatov od junijskih volitev še vedno brez predsednika, mudi s podpisom dogovorov, na podlagi katerih bi lahko Nato tudi po letu 2014 izvajal misije usposabljanja v deželi pod Hindukušem.

Slovenijo v Walesu zastopajo premierka v odhodu Alenka Bratušek, zunanji in obrambni minister, ki opravljata tekoče posle, Karl Erjavec in Roman Jakič ter načelnik Generalštaba Slovenske vojske, generalmajor Dobran Božič.

Rassmusen ob prihodu na vrh o Ukrajini, Iraku in Afganistanu

O Ukrajini je ob prihodu na vrh zavezništva spregovoril tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen. Predvsem je izrazil dvom v mirovni načrt, ki ga je za Ukrajino predložila Rusija. Povedal je tudi, da bi Nato resno razmislil, če bi ga za pomoč zaprosil Irak, v Afganistanu pa se mudi s podpisom dogovorov, ki bi Natu omogočili izvajanje usposabljanja po letu 2014.

Rasmussen je pred novinarji danes dejal, da dvomi v mirovni načrt za ukrajinski konflikt, ki ga je predložil ruski predsednik Vladimir Putin. "Rusija napada Ukrajino," je dejal. Putin je v sredo predložil načrt v sedmih točkah in izrazil pričakovanje, da bodo predstavniki proruskih separatistov in Kijeva med petkovimi pogajanji v Belorusiji obelodanili dokončni dogovor.

"Naj poudarim, da pozdravljamo vsa prizadevanja za mirno rešitev krize v Ukrajini. Kar šteje, pa je dejansko dogajanje na terenu. Še vedno smo priča vpletenosti Rusije, ki destabilizira razmere na vzhodu Ukrajine," je po poročanju francoskih medijev dejal Rasmussen.

Ob tem je ponovil poziv Rusiji, naj svoje sile umakne z ukrajinskih meja, ustavi dotok orožja in borcev v Ukrajino, odreče podporo oboroženim milicam v Ukrajini ter se vključi v konstruktiven politični proces. Kot je še povedal, bo odgovor Nata na krizo v Ukrajini, o katerem bodo razpravljali na vrhu, polno usklajen z ustanovno listino o odnosih, sodelovanju in varnosti, ki sta jo Nato in Rusija podpisala maja 1997 v Parizu in ki določa omejitve pri dolgoročni namestitvi zavezniških sil v Vzhodni Evropi.

Rasmussen je pred začetkom vrha govoril tudi o Iraku, kjer vedno večjo zaskrbljenost sprožajo skrajneži iz vrst Islamske države. "Prepričan sem, da bi zavezniške države resno preučile prošnjo za pomoč, če bi jo iraška vlada naslovila na Nato," je dejal. Po njegovem prepričanju ima mednarodna skupnost kot celota obvezo, da ustavi napredovanje Islamske države, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ob tem je spomnil, da so bili do leta 2011 v Iraku nameščeni Natovi pripadniki, ki so usposabljali iraške sile. "In če bi iraška vlada zaprosila za ponovitev tovrstnih dejavnosti usposabljanja, bi to zaveznice v Natu zagotovo resno preučile."